Kot je spomnila znanstvena sodelavka na Morski biološki postaji Piran Valentina Pitacco, je bil prvi množični pogin velikega leščurja (Pinna nobilis) opažen v Španiji leta 2016, nato pa se je razširil po vsem Sredozemskem morju.
Slovenska obala je bila med zadnjimi prizadetimi območji, bolezen leščurjev je bila pri nas namreč prvič odkrita leta 2020. "V manj kot enem letu je bila močno prizadeta tudi slovenska populacija, s skoraj 100-odstotnimi stopnjami umrljivosti na večini območij," je poudarila Pitacco. Januarja 2021 je za STA raziskovalec na Morski biološki postaji Piran Borut Mavrič ocenil, da je bil takratni pogin največje školjke v slovenskem morju skoraj popoln, tako da v morju skoraj ni bilo več najti živega leščurja.
Natančen vzrok množičnega pogina še vedno preiskujejo. Pri mrtvih leščurjih so najprej odkrili prisotnost parazita Haplosporidum pinnae, ki je nato veljal za edinega domnevnega povzročitelja pogina, kasneje pa so pri mrtvih in bolnih predstavnikih vrste našli tudi druge patogene. "Novejše raziskave tako kot možen razlog za pogin izpostavljajo sinergijo različnih patogenov," je povzela Pitacco.
Kot je za STA pojasnila strokovna vodja Akvarija Piran Manja Rogelja, žive leščurje redno spremljajo med svojimi rednimi potopi in jih beležijo, a je teh morskih školjk v zadnjem času zelo malo. "V letošnjem letu nismo zasledili še niti enega novega leščurja, kar nas seveda skrbi," je izpostavila.
Raziskovalci Morske biološke postaje Piran, ki je del nacionalnega inštituta za biologijo, so glede obstoja leščurjev v slovenskem morju optimistični. "Po naših dosedanjih podatkih je v slovenskih vodah še nekaj živih primerkov, nekateri pa so tudi dovolj veliki, da se lahko razmnožujejo," so prepričani.
Kot je za STA še razložila Pitacco, so lani na petih lokacijah ob slovenski obali postavili zbiralnike ličink, da bi preverili razmnoževalni potencial vrste. Jeseni, ko so zbiralnike pregledali, so na njih našli mlade primerke leščurjev. "Zato predvidevamo, da je v poletnem času prišlo do razmnoževanja in da so se ličinke pritrdile na zbiralnike ter se preobrazile v juvenilne školjke," je pojasnila.
Veliki leščur, ki je zaščiten z direktivo EU o habitatih, z barcelonsko konvencijo in s slovensko nacionalno zakonodajo, je sicer dobro poznan, ocenjujejo na morski biološki postaji. Javnost zato pozivajo, naj nacionalnemu inštitutu za biologijo prijavijo vsak najdeni živi primerek. Da bi preverili, ali je leščur še živ, zadošča, da se nežno dotaknemo lupine. Zdrava školjka bi se morala nagonsko zapreti v nekaj sekundah, če pa se zapira počasneje, je bolna. Morebitne najditelje živih leščurjev prosijo, naj si zapišejo lokacijo najdbe, globino, datum in velikost primerka. Če je možno, naj priložijo tudi fotografijo.
Pomembno je, da praznih lupin školjk, ki so poginile, ljudje ne nabirajo, je ob tem še opozorila Pitacco. Lupine leščurjev namreč nudijo zavetje za druge vrste nevretenčarjev in rib, sčasoma pa se bo število praznih školjk zmanjšalo in zato bodo vrste, ki jih zdaj uporabljajo, vedno težje našle zavetje.
