Seja sveta pomurske razvojne regije (svet regije), ki je bila prejšnji četrtek v Gornjih Slavečih, na skrajnem severnem delu Goričkega ob meji z Avstrijo v Občini Kuzma, je bila zaradi vremenske ujme, ki je udarila ponoči, pod vprašajem, a naposled ni prišlo do preklica, čeprav se je kar nekaj županov ni udeležilo. Po načelu vsakoletnega rotiranja je bila to zadnja seja predsedujočega Jožefa Škaliča, župana občine Kuzma, zato je ob koncu zasedanja županov štafetno palico izročil tišinskemu kolegu Francu Horvatu.
Urejanje vodotokov
Ena izmed osrednjih točk, ki so jih v Okrepčevalnici Rak obravnavali pomurski župani, je bila neposredno povezana z vremenskimi nevšečnostmi, to je problematika urejanja in vzdrževanja vodotokov, ki so zaradi dolgotrajnih padavin v maju povzročili poplave. Ravno Horvat, ki bo v prihodnjem letu dni vodil svet regije, je odprl problematiko in s fotografijami ponazoril, kakšne težave so imeli na območju tišinske občine. Pri tem je s prstom pokazal na državo, ki po njegovi oceni ne opravi svojega dela pri urejanju potokov Dobel in Mokoš. »Ves čas ponavljajo odgovor, da nimajo sredstev. Tu vidimo, kakšen je odnos države,« je bil kritičen tišinski župan.
Sledili sta mu županski kolegici Cvetka Ficko, županja graške občine, in Vera Markoja, županja črenšovske občine, ki se srečujeta z enakimi težavami. Markojeva je med drugim opozorila na prepreke pri prostorskem načrtovanju zaradi dolgotrajnih postopkov izdelave poplavne študije. Gre za izziv številnih poplavno ogroženih pomurskih občin pri sprejemanju občinskega prostorskega načrta – z izdelavo poplavne študije so namreč povezani veliki stroški in stroge zahteve stroke ter drugih nosilcev urejanja prostora, ki imajo pri tem besedo. Tudi lendavski župan Janez Magyar se je strinjal s predhodniki in predlagal, da država v čim krajšem času pristopi k urejanju vodotokov ter za to nameni dodaten denar.
»Voda se mora nekje razliti«
Nekoliko čistega vina je županom nalil Anton Kustec, vodja sektorja območja Mure pri Direkciji za vode Republike Slovenije (direkcija). Kot je pojasnil, direkcija nastopa v vlogi koncedenta, saj redna vzdrževalna dela na porečju Mure izvaja koncesionar, družba Pomgrad VGP, sicer pa iz državnega proračuna za vzdrževanje vodotokov dobijo približno 8,5-odstotni kolač, kar letos nanese okoli dva milijona evrov. To pa več kot očitno ni dovolj. Opozoril je tudi na dejstvo, da so priobalni lastniki dolžni odstranjevati prekomerno lesno in travno zarast z brežin vode, saj zaradi tega na manjših vodotokih pride do čepov in zastajanja vode.
»Morate razumeti, da ob nalivih večje intenzitete vode ni mogoče spraviti v vodotok, ta voda se mora nekje razliti,« je poudaril Kustec. Pritrdil mu je moravskotopliški župan Alojz Glavač, ki je priznal, da je krivda za poplave tudi na strani občin. »Včasih je treba upoštevati stroko in dati naravi ter prostoru prednost. V preteklosti so obstajala območja, kjer se je voda imela možnost razliti, danes tega ni več,« je opozoril Glavač in dodal, da je del problema tudi kmetijstvo.
Po nekaj dilemah glede oblikovanja sklepa so se župani naposled odločili, da ministrstvu za naravne vire in prostor pošljejo poziv, naj zagotovijo dodatna sredstva za vzdrževanje vodotokov in še pred koncem leta pristopijo k sanaciji najbolj kritičnih točk v regiji. Kako bo ta poziv učinkoval, je seveda vprašanje zase, pri čemer je dvom izrazil tudi Kustec, ki se dobro zaveda, kakšna je vrzel med dejanskimi potrebami in radodarnostjo države.
