V začetku meseca smo razkrili, da je Urad za preprečevanje pranja denarja tik pred lansko zamenjavo oblasti brskal za bančnimi podatki novomeškega škofa Andreja Sajeta.
Urad, ki ga je takrat vodil izbranec SDS Damjan Žugelj, je škofove bančne račune pregledoval maja lani. Le dva meseca prej je bil Saje izvoljen za predsednika Slovenske škofovske konference, najvišje ustanove domače Katoliške cerkve. Urad se ga je lotil na podlagi anonimne prijave, ki jo je pisec poslal tudi na policijo in finančno upravo (Furs). V njej je Sajetu očital »sum storitve kaznivega dejanja davčne utaje in davčne kršitve«, saj da slovenskim oblastem ni prijavil dohodkov, ki jih je prejel z delom pomožnega duhovnika na avstrijskem Koroškem. Toda danes objavljamo nov, do zdaj najmočnejši dokaz, da urad za pridobivanje škofovih bančnih podatkov ni imel nobene pravne podlage. Na specializiranem državnem tožilstvu so namreč potrdili, da sta tako policija kot Furs anonimno prijavo, zaradi katere se je urad odločil »odpreti« Sajetove račune, že pred meseci zavrgla kot neutemeljeno. Razlog? Ker nista zaznala razlogov za sume, da bi Saje storil kakršnokoli uradno pregonljivo kaznivo dejanje. Policija je zato zadevo končala s poročilom. Pod črto: isti očitki, ki sta jih policija in Furs hitro ovrgla, so se Žugljevemu uradu zdeli tako resni, da se je Sajeta lotil s praktično vsemi sredstvi, ki jih je imel na voljo. A medtem zgodba dobiva novo nadaljevanje. Vse bolj postaja jasno, da je bil škof Saje v tednih pred lansko zamenjavo oblasti celo najpomembnejša tarča ljudi iz urada. Maja lani so se ga namreč lotili kar dvakrat – samo zato, da bi podatke o računih pridobili še pred Žugljevo razrešitvijo v začetku junija lani.
»Operacija Saje« – zadnji projekt Damjana Žuglja
Uradnih informacij o postopku proti Sajetu ni mogoče dobiti. Na uradu zadev, ki so jih obravnavali ali jih še obravnavajo, ne komentirajo. Zaradi varovanja bančne tajnosti jih ne smejo razkrivati tudi banke, pri katerih je urad pridobival podatke o Sajetovih računih. Tudi Žugelj postopkov urada, povezanih s Sajetom, do zdaj ni javno komentiral.
Toda po informacijah iz več virov se je »operacija Saje« začela sredi lanskega maja, torej v zadnjih tednih vlade Janeza Janše. Takrat je na Žugljev urad prišla omenjena anonimna prijava, ki že sama po sebi ne bi smela biti razlog za uvedbo kakršnegakoli postopka. Urad po zakonu opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma. Morebitna plačila za maševanje, četudi iz tujine, zagotovo ne spadajo med sumljive transakcije, ki bi jih urad preiskoval po službeni dolžnosti, ampak spadajo kvečjemu v delokrog Fursa.
Po naših informacijah se je pristojni uslužbenec urada odločil, da proti Sajetu ne bo uvedel postopka, saj da očitke iz anonimke že preverja Furs. Toda takoj zatem se je v vrhu Žugljeve ekipe očitno sprožil alarm in sledil je preobrat.
So na uradu vedeli, ko je pošiljatelj anonimke?
Kot smo neuradno izvedeli, so le nekaj dni pozneje na Uradu za preprečevanje pranja denarja (UPPD) obrnili ploščo in se odločili odpreti zadevo Saje. Toda pozor: to so storili na podlagi iste prijave, saj naj bi jo isti anonimni pošiljatelj ponovno poslal na urad.
Je res mogoče, da bi to storil, ne da bi zelo dobro vedel, kaj se dogaja na uradu? Ali to dokazuje, da je bil pošiljatelj celo kdo od vodilnih ali drugih uslužbencev urada?
Isto anonimko je sicer takrat na urad poslal še Furs. Tam so nam sicer zanikali, da bi to ali katerokoli drugo prijavo odstopili uradu. »Po naših podatkih med vsemi prejetimi anonimnimi prijavami v letih 2021 in 2022 nobena ni bila odstopljena UPPD. Navedeno pa ne pomeni, da ista anonimna prijava ni bila posredovana s strani prijavitelja tako na Furs kot na UPPD, zato odstop ni bil potreben,« so nam pojasnili na Fursu, ki ga je takrat vodil Ivan Simič, po zamenjavi oblasti pa ga je na položaju nasledil Peter Grum.
Je torej anonimka prvič prišla v roke »napačnega« uslužbenca na uradu, zato se je Žugelj napako odločil hitro popraviti? V vsakem primeru se je takrat za Žuglja začela bitka s časom. Urad je tako konec lanskega maja na več slovenskih bank poslal zahteve za urgentno pridobitev podatkov o Sajetovih računih. Po informacijah, ki jih uradno ni mogoče preveriti, je vsaj ena od bank izpiske s Sajetovega računa poslala še pred 1. junijem lani, ko je moral Žugelj zapustiti urad.
Kaj so na uradu počeli s podatki o Sajetu?
Tu pridemo do vprašanja, kaj so Žugelj in njegovi ljudje počeli s temi podatki. Iz do zdaj zbranih informacij je jasno, da jih je očitno zgolj pridobival, in to ne za potrebe kakršnihkoli preiskav. Na policiji so nam tako pojasnili, da maja in junija lani od urada niso prejeli nobenega naznanila, prijave ali obvestila glede suma kaznivega dejanja ali sumljive transakcije, ki bi se nanašalo na visokega uslužbenca verske skupnosti v Sloveniji.
To nakazuje, da je urad anonimko uporabil kot pokritje za pridobivanje bančnih podatkov. Po istem kriteriju bi recimo urad zaradi suma pranja denarja moral preiskati bančne račune več tisoč državljanov Slovenije, ki dnevno odhajajo na delo v Avstrijo. Znano pa je, da lahko podatki z bančnega računa tistemu, ki jih pridobi, razkrijejo domala vse informacije o imetnikovem življenju: koliko znašajo njegovi prejemki in mesečna poraba, kje se giblje, kakšne so njegove navade, kaj kupuje, kakšno premoženje ima, s kom se zasebno druži ... Kot taki so lahko ti podatki priročni za različne oblike pritiska.
Poročali smo že, da je Žugljev urad med svojim mandatom pridobival podatke z bančnih računov lastnikov in direktorjev nekaterih slovenskih medijev, ne da bi za to imel podlago. Gre za zadevo, ki jo že nekaj časa preiskujejo kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada. Ti preverjajo tudi, ali in kolikšen del teh podatkov je izginil z urada. Za zdaj ni znano, da bi kriminalisti preiskovali tudi Sajetov primer.
