Reprezentativne delodajalske organizacije so že pred dnevi opozorile z izstopom iz ESS, pri čemer kapljo čez rob predstavlja zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga bo državni zbor po vetu državnega sveta danes predvidoma znova potrdil.
Maja 2021 so v času vlade Janeza Janše iz socialnega dialoga zaradi kršenja pravil ESS izstopile tudi vse reprezentativne sindikalne centrale. Socialni dialog je bil nato zamrznjen vse do julija 2022, medtem poroča STA.
Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Trgovinske zbornica Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so na današnji novinarski konferenci naznanili, da začasno izstopajo iz ESS. Po navedbah predsednika Združenja delodajalcev Slovenije Marjana Trobiša je razlog za izstop nezadovoljstvo nad kršitvami pravil socialnega dialoga oziroma ekonomsko-socialnega sveta, ki traja več mesecev in se v tem času samo stopnjuje. Sami imajo vlogo statista, tako je bilo v primeru zakonov o delovnih razmerjih in dolgotrajni oskrbi, v takem okolju pa ne želijo več sodelovati, saj so delodajalci v ekonomsko-socialnem dialogu v neenakovrednem položaju. Gospodarstvo, ki je vir prihodkov v proračunsko blagajno, v takih pogojih po navedbah Trobiša ne more biti konkurenčno. Pojasnil je še, da so o izstopu že obvestili premierja Roberta Goloba, ESS in pristojna ministrstva.
Mesec: Gre za taktično potezo
Na potezo delodajalcev se je odzval minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, ki je dejal, da je dialog med vsemi tremi deležniki, torej vlado, delodajalci in sindikati vodil korektno ter da so se načeloma vedno našle rešitve, s katerimi sicer nihče od treh strani ni bil zadovoljen, a je bilo »zadosti, da so stvari šle naprej.« Ob tem je Mesec priznal, da se je pri nekaterih zadevah zataknilo, in sicer na eni strani zaradi vsebinskih razhajanj, na drugi zaradi nerazumevanja tega, kaj socialni dialog je. Do vsebinskih razhajanj je prišlo predvsem pri pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi, ki mora biti v očeh vlade solidarnostna, »torej na voljo vsem, ki jo potrebujejo.« Tako je pisan tudi zakon, ki pa vsebuje sporni prispevek, ki ga bodo po besedah ministra plačevali vsi, a ga bodo tudi koristili vsi, ko ga bodo potrebovali. Na drugi strani po besedah ministra GZS meni, da bi moralo biti to vprašanje na plečih posameznika, česar pa po navedbah Mesca vlada ne more sprejeti. Po njegovem mnenju je današnje ponovno glasovanje o zakonu o dolgotrajni oskrbi tudi glavni razlog, da so se delodajalci odločili za to potezo.
Drugače je z zakonom o delovnih razmerjih, kjer pa gre po navedbah Mesca za nerazumevanje socialnega dialoga. V tem primeru sam ne vidi legitimnega razloga za izstop iz EES, temveč se mu zdi, da gre za taktično potezo delodajalcev, s katero želijo zaostriti razmere oziroma zaustaviti sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi. Delodajalce je ob tem pozval, naj jeseni znova sedejo za isto, skupno pogajalsko mizo. Dejal je še, da je treba razumeti, da so v socialnem dialogu tri strani ter da je normalno, da so pogledi in interesi različni, a da je treba najti skupni jezik. »Odgovornost pomeni, da si sposoben sprejeti kompromise in s temi kompromisi živeti.«
