Zaradi rekordne vročine je samo v Evropi minulo poletje umrlo 61.672 ljudi, kaže študija zdravstvenih inštitutov iz Pariza in Barcelone. Oceno števila smrti so med 30. majem in 4. septembrom lani pridobili z analizo podatkov o smrtnosti v 35 državah, svoje ugotovitve pa so objavili v strokovni reviji Nature Medicine.
Imamo tudi podatek za Slovenijo. V aprilski številki ugledne strokovne medicinske revije Lancet je bila objavljena študija o številu smrti, ki jih lahko pripišemo (pre)visokim temperaturam v evropskih mestih. Raziskava je potekala v sklopu evropskega projekta Exhaustion, katerega cilj je poiskati načine prilagajanja, ki bodo pomagali preprečiti prezgodnje smrti in bolezni zaradi klimatskih sprememb med ranljivimi skupinami – starejšimi ljudmi, dojenčki, kroničnimi bolniki in prikrajšanimi.
Po oceni raziskave, ki je zajela leti 2019 in 2020, je v Sloveniji zaradi vročine umrlo 460 ljudi. To pomeni več kot dvesto ljudi v treh najtoplejših mesecih – juniju, juliju in avgustu. Če to prenesemo na dnevno raven, so to dva do trije ljudje na dan v poletnem času. Stopnjo smrtnosti so izračunali na podlagi presežnih smrti in temperature v mestih.
Ta visoka številka nas uvršča na tretje mesto med 30 državami, ki so bile zajete v študiji. Pred nami sta le še Italija in Hrvaška, ki v vročinskih smrtih premočno vodi, saj jih ima kar trikrat toliko, kot je evropsko povprečje. Ljubljano so sicer raziskovalci uvrstili med pet evropskih mest, kjer je tveganje za vročinsko smrt najvišje, tudi tu pa vodijo Hrvati z Zagrebom.
Razkorak v podatkih
Omenjena raziskava je sicer v velikem razkoraku s podatki Ncionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kjer vsako leto opredelijo vpliv vročinskih valov na povečano število umrlih po diagnozah, spolu, starosti in mestnem/ruralnem okolju za celotno Slovenijo. Zadnje analize, ki jih navajajo, so iz leta 2020, kažejo pa, da se je število umrlih v času vročinskih valov od leta 2006 do 2015 povečalo v primerjavi z leti od 1999 do 2005. Umirali so predvsem stari ter tisti z akutnimi in kroničnimi srčno-žilnimi boleznimi. Po letu 2015 naj bi se število umrlih v času vročinskih valov stabiliziralo, presežnih smrti zaradi vročine pa niso zaznali.
Če to drži, potem smo edinstveni v Evropi, v kateri je v najhujšem vročinskem valu leta 2003 umrlo okoli 70.000 ljudi, lani pa samo v Franciji, Nemčiji, Španiji in Združenem kraljestvu 20.000. Raziskava je pokazala, da se je v evropski regiji pri starejših od 65 let število smrti v zadnjih 20 letih povečalo za več kot 30 odstotkov. Zanimivo je, da ista študija kaže, da se umrljivost zaradi vročine počasi zmanjšuje v sredozemskih mestih, ne pa tudi v mestih na severu Evrope.
Podnebni begunci
Vročinski valovi bodo v prihodnje marsikje tako hudi, da bodo onemogočali bivanje ljudem, je oktobra lani navajalo poročilo Združenih narodov in Rdečega križa. Po trenutnih modelih bo število smrti zaradi ekstremne vročine do konca stoletja izjemno visoko in primerljivo s številom smrti zaradi raka in nalezljivih bolezni.
Brez ustreznih prilagoditev bodo v roku nekaj desetletij Sahel, Afriški rog ter južna in jugovzhodna Azija neprimerni za bivanje, še ugotavlja poročilo Urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) in Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC).
Dodatno nevarnost v tem kontekstu predstavlja staranje prebivalstva, saj so starejši ljudje bolj ogroženi med vročinskimi valovi. Enako velja za urbano prebivalstvo, ki se prav tako povečuje. Na udaru bodo tudi otroci, nosečnice in kmetje, še svari poročilo.
To še ni vse
Skrbi nas lahko tudi, da se Evropa med vsemi celinami segreva najhitreje, v enem od svojih zadnjih poročil opozarjata Svetovna meteorološka organizacija (WMO) in agencija EU za satelitsko opazovanje Copernicus Climate Change Service. Lani je bila stara celina za približno 2,3 stopinje Celzija toplejša kot v sredini 19. stoletja. Svet se je medtem v povprečju segrel za 1,2 stopinje.
