V Mariboru že več dni odmeva novica, da je tamkajšnji univerzitetni klinični center (UKC) ostal brez 40 milijonov evrov evropskega denarja, s katerim je država želela financirati gradnjo nove infekcijske klinike. Vodilni mariborski infektologi so na vlado Roberta Goloba, ki je projekt umaknila iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, naslovili ostro protestno pismo. »Morála na oddelku je v enem dnevu padla na neobstoječo,« je v javnem zapisu poudarila zdravnica Alenka Strdin Košir, ki je med epidemijo covida vodila intenzivno enoto v UKC Maribor. Odločitev vlade tako pomeni, da bo moral denar za novo kliniko v celoti zagotoviti slovenski proračun.
Kdo je za to odgovoren? In kaj to pomeni? V uredništvu spletnega portala necenzurirano.si so se poglobili v javno dostopno dokumentacijo, povezano z novo infekcijsko kliniko. Ugotovili so:
1. Vlada Janeza Janše je spomladi 2021 v načrtu za okrevanje in odpornost določila nerealno časovnico projekta, ki ji niti sama ni bila zmožna slediti. Projekt je zato že od začetka zaostajal za načrti.
2. Ministrstvo za zdravje je že v času, ko ga je vodil Janez Poklukar, pri projektu »pridelalo« za skoraj pol leta zamud. Enega od ključnih dokumentov, odločitev o izboru pripravljavca projektne dokumentacije, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, je Poklukar podpisal šele v zadnjih urah svojega mandata.
3. Še dodatna dva meseca, do lanskega avgusta, je trajalo, da sta njegov naslednik Danijel Bešič Loredan in generalni direktor UKC Maribor Anton Crnjac z izbranim pripravljavcem podpisala pogodbo.
4. Urad za investicije pri ministrstvu, ki ga vodi Aleš Šabeder, je tako vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja na upravno enoto v Mariboru oddal šele minulo sredo – dva dni po odločitvi vlade, da projekt umakne iz načrta za okrevanje. Za primerjavo: po prvotni časovnici iz leta 2021 bi moralo ministrstvo že do konca lanskega leta izbrati izvajalca prvega sklopa gradbenih del.
Vsi načrti so se porušili že pod Poklukarjem
Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost je krovni dokument, ki državam članicam EU omogoča pridobitev evropskega denarja za ublažitev gospodarskih in socialnih posledic epidemije covida. Namenjen je reformam in naložbam, pri katerih države zavezuje k strogim časovnim rokom. Evropski denar iz načrta morajo tako porabiti do konca leta 2026. Pri projektih, ki jih do takrat ne bodo izpeljale, bodo ta denar nepovratno izgubile. Bistvo: v tem primeru tega denarja – drugače kot pri pridobivanju »klasičnih« evropskih sredstev – ne bodo smele prerazporediti za druge namene.
Janševa vlada je slovenski načrt sprejela aprila 2021, zeleno luč zanj pa je iz Bruslja dobila dva meseca pozneje. V dokumentu je našla prostor tudi za novo infekcijsko kliniko v Mariboru, ki bi imela na začetku 57 postelj, pozneje pa morda celo 114. Vrednost projekta je ocenila na 55 milijonov evrov, od tega bi 40 milijonov evrov pokril proračun EU. Rok? Nova klinika bi morala začela delovati spomladi 2026.
Toda hitro se je začelo zapletati. Ministrstvo za zdravje, ki ga je takrat vodil Poklukar, je že na samem začetku zgrešilo roke, ki jih je zastavilo. Še junija 2021 so tako na ministrstvu ocenjevali, da bodo izvajalca prvih gradbenih del izbrali v zadnjem četrtletju 2022. Tako je predvidel tudi načrt za okrevanje. A časovnica se je podrla že pri pripravi projektne dokumentacije. Gre za enega ključnih pogojev pridobitve gradbenega dovoljenja, saj določa lokacijske, funkcionalne, tehnične in oblikovne značilnosti predvidene gradnje.
Zakaj so pri Bešiču Loredanu čakali dva meseca?
Razpis za projektno dokumentacijo za rušenje obstoječega objekta infekcijske klinike in gradnjo nadomestne novogradnje sta ministrstvo in UKC Maribor objavila šele decembra 2021, torej pol leta po bruseljski odobritvi načrta. Že na tej točki so se izgubili dragoceni meseci. Po prvotnem načrtu bi morala pripravljavca te dokumentacije izbrati do februarja lani. To se ni zgodilo, ker so ponudniki ministrstvu in UKC Maribor očitali, da sta razpis objavila v času novoletnih praznikov. Rok za oddajo ponudb sta zato podaljšala. Takrat je oddelek za investicije na ministrstvu vodil Jure Dolinar, danes župan občine Dobrova - Polhov Gradec.
Nato se je razpis zaradi številnih dopolnitev in popravkov ponudb zavlekel v čas po volitvah. Šele 31. maja lani, tik pred koncem svojega mandata, je Poklukar podpisal odločbo, s katero je pripravo projektne dokumentacije zaupal mariborskemu podjetju Plan B, ki ga vodi Uroš Razpet. Ali drugače: v tednih, ko bi morala ministrstvo in UKC Maribor po prvotnem načrtu že odločati o tem, kdo bo začel graditi kliniko, sta šele izbrala, kdo bo pripravil dokumentacijo, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Dan pozneje, 1. junija lani, je državni zbor potrdil novo ministrsko ekipo. Resor za zdravje je prevzel Bešič Loredan, ki ga je na mizi pričakala pogodba s podjetjem Plan B. Namesto predvidenih 14 dni si je zdaj že nekdanji minister za njen podpis vzel kar dva meseca časa.
Za gradbeno dovoljenje zaprosili prejšnji teden
Toda že takrat, torej avgusta lani, je bilo bolj ali manj jasno, da je rok iz načrta za okrevanje praktično nedosegljiv. V pogodbi za pripravo tehnične dokumentacije, torej idejne zasnove, dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD), za izvedbo gradnje (PZI), izvedenih del (PID) ... je bilo namreč opaziti velika odstopanja od prvotnega načrta:
– rok za vlogo in pridobitev gradbenega dovoljenja se je s 60 dni podaljšal na 90 dni,
– za en mesec se je podaljšal tudi rok za izdelavo projektne dokumentacije,
– roki za iskanje izvajalca gradbenih del, dobavitelja opreme in izgradnje objekta pa so se že lani poleti podaljšali skupno za 10 mesecev.
Vse to so tako na ministrstvu kot v Mariboru morali vedeti. Direktor urada za investicije Aleš Šabeder je namreč kmalu po volitvah prevzel še vodenje sveta zavoda UKC Maribor.
Že konec lanskega leta je bil tako projekt nove klinike v nepovratno globoki zamudi. Po prvotnem načrtu bi moralo sedanje ministrstvo za naravne vire in prostor, ki ga vodi Uroš Brežan, že lani jeseni odločiti, ali je pred gradnjo nujna tudi presoja vplivov na okolje. V resnici sta ministrstvo za zdravje in UKC Maribor vlogo tja poslala šele januarja letos. Odločbo sta zaradi številnih dopolnitev dobila aprila.
So zdravnikom prikrivali, kaj se je zgodilo?
Dobra novica za zdravstveno ministrstvo in UKC Maribor je bila, da jima presoje vplivov na okolje ni bilo treba opraviti, zaradi česar sta lahko hitreje zaprosila za gradbeno dovoljenje. To je urad za investicije, kot so nam potrdili na mariborski upravni enoti, storil 12. julija, torej minulo sredo – in že po tem, ko je novica o izločitvi projekta klinike iz načrta za okrevanje in odpornost prišla v javnost.
V UKC Maribor so sicer pred dnevi poudarili, da je bila »časovnica projekta z njihove strani ves čas v pričakovanem okviru«. Že januarja 2022 pa so pojasnjevali, da bi se lahko gradbena dela zaključila konec leta 2026 ali v začetku leta 2027. Pozor: takrat bi morala nova klinika po načrtu za okrevanje že sprejemati bolnike. Marca letos so iz Bruslja opozarjali, da je »tveganje za zamude pri izvajanju slovenskega načrta za okrevanje in odpornost vse večje«. Že takrat je bilo dokončno jasno, da država pri novi infekcijski kliniki v Mariboru ne bo mogla računati na evropski denar. A tega tamkajšnjim zdravnikom očitno ni povedal nihče. V vsakem primeru pa dejstvo, da bo investicijo financirala zgolj država, pomeni, da porabe denarja ne bodo nadzorovali bruseljski, ampak le naši uradniki.
