Najevska lipa, ki pravzaprav ni lipa, ampak lipovec (Tilia cordata), raste ob Najevnikovi domačiji na Ludranskem Vrhu nad Črno na Koroškem. Je najdebelejše drevo v Sloveniji. Po podatkih Zavoda RS za varstvo narave je starodavna lipa visoka 24 metrov, njeno starost strokovnjaki ocenjujejo na okrog 790 let.
Del južne strani oboda manjka, severno stran drevesa poraščajo mahovi in lišaji. Nedaleč stran stoji staro znamenje, na katerem je bila še nedolgo tega zapisana letnica 1227. Po legendi naj bi nekoč Turki na begu pred domačini zakopali zaklad, da pa bi se pozneje spomnili tega mesta, so nad njim zasadili 12 lip. V resnici strokovnjaki domnevajo, da je lipa zrasla skupaj iz sedmerih debel, toda podobno kot za starost tudi o tem ni natančnejšega podatka, saj je drevo znotraj votlo. V tem smislu je veličastna Najevska lipa tudi simbol mogočnosti, ki raste iz skupnih korenin.
Pod lipo »parkiral« kralj Matjaž
Od Najevske lipe se lahko ozremo proti Peci, kjer za kamnito mizo spi kralj Matjaž. Po legendi naj bi imel pod lipo privezanega svojega konja. Pod lipo pa naj bi se ustavili tudi Turki, ki naj bi jedli z zlatimi žlicami in jih v naglici zakopali med korenine, ko so morali zbežati pred Matjaževo vojsko. Mnogi so zaklad iskali, a ga še nikomur ni uspelo najti.
Moški balinali in pili »črničevec«
Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem (DEDI) navaja domačina Milana in Faniko Osojnik, ki sta povedala, da so se pod lipo, ob kateri je bilo nekoč balinišče, ob nedeljah popoldne zbirali Črnjani in prebivalci sosednjih vasi, pa tudi dekle in hlapci. Pod lipo so imeli mizo in dve klopi; Milanov ded je obiskovalce prav rad pogostil s »črničevcem« (borovničevim žganjem), ki ga je sam skuhal. Moški so balinali, otroci pa so postavljali keglje. Včasih so pod lipo prepevali stare domače pesmi. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so bile sledi balinišča še vidne, danes ne več.
Za piknik že zjutraj zmanjkalo prostora
So pa pred desetletji ob nedeljah vaščani hodili pod lipo na piknike; včasih tudi po več družin hkrati. Fanika Osojnik se spominja, da so jo kakšno nedeljo poklicali že ob 6. uri zjutraj in povprašali, ali je pod lipo še kaj prostora. S seboj so prinesli raženj za peko mesa. Po Fanikinih besedah je piknike pod lipo na začetku devetdesetih let prepovedal zavod za spomeniško varstvo. Strokovnjaki so lipo zvezali z vrvmi in jo ogradili s plotom. Avgusta 1991 je bilo pri Najevski lipi prvo srečanje slovenskih državnikov, ki je nato postalo tradicionalna prireditev v juliju. Jutri bo znamenita lipa gostila že 32. vseslovensko srečanje, na katerem bo slavnostna govornica predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
