Ko se je moral Bojan Šrot lani jeseni posloviti s položaja župana Mestne občine Celje, se je zdelo, da v politiki nima več resnejših političnih ambicij. Krožile so informacije, da se bo posvetil odvetništvu in poslom. Že kot župan je funkcijo opravljal nepoklicno. Z ničemer ni dajal vedeti, da bi ga zanimala politika na nacionalni ravni po tem, ko je pred sedmimi leti izstopil iz SLS.
Kljub temu novica, da je Šrotova lokalna lista podpisala sporazum o sodelovanju s SDS, še zdaleč ne bi smela biti presenečenje. Da je nekdanji celjski župan uradno prešel pod okrilje Janeza Janše, je namreč za oba logično. Kje sta torej našla skupni interes?
SDS je izginil iz mest. Zdaj se tja želi vrniti
Če je lahko Janša iz leta 2022, v katerem je izgubil oblast in tri referendume, potegnil kakšen nauk, ga je zagotovo iz lokalnih volitev. Te so pokazale, da je SDS stranka podeželja in vse manj mest. V nobeni od 12 mestnih občin nima svojega župana. V vseh je skupaj dobila le 53 mandatov v mestnih svetih. To je skoraj tretjino manj kot leta 2010. Samo v Ljubljani je njen županski kandidat Igor Horvat dobil 25.000 glasov manj kot pred štirimi leti Anže Logar.
Da SDS vedno težje prihaja do glasov v mestih, se je videlo tako na parlamentarnih kot predsedniških volitvah. Edina mestna občina, kjer je Logar v drugem krogu premagal Natašo Pirc Musar, je Krško. Zanj je glasovalo 414.000 ljudi. To je skoraj enako seštevku glasov SDS in drugih desnih strank na lanskih parlamentarnih volitvah, na katerih je v mestih zmagalo Gibanje Svoboda.
Da je teh dobrih 400 tisoč ljudi ob zlitju vseh dejanskih in potencialnih satelitov trenutno zgornji maksikum glasov, ki se lahko zlijejo v njegov bazen, je očitno ugotovil tudi Janša. Ob dejstvu, da je SDS v zadnjem desetletju pomaknil krepko v smer desnega populizma in suverenizma, je imel za rešitev tega problema v resnici le eno možnost – da najde ali ustvari nove politične satelite, ki bi lahko zanj nabirali glasove v prostoru med blokoma.
Čiščenje prostora na desnem polu
Prav to Janša že nekaj mesecev počne. Najprej je ustvaril in na ulice poslal populistični projekt Pavel Rupar, ki ima le eno nalogo: s popolnoma nerealnimi zahtevami, neresnicami in manipulacijami sejati jezo in bes med upokojenci, ki so zaradi staranja prebivalstva vedno bolj pomembno volilno telo.
Sledil je projekt Anže Logar, s katerim si želi odpreti vrata do politične sredine, torej do baze, ki je leta 2014 na oblast pripeljala Mira Cerarja, osem let pozneje pa Roberta Goloba. Medtem ko Rupar bruha jezo, Logar govori o sodelovanju, četudi je sam še vedno predsednik sveta SDS, torej uradno številka dve v stranki.
V istem času teče operacije čiščenja prostora in političnih enklav na desnem polu. SLS, ki jo vodi Marko Balažic, je po volitvah ostala trdno v Janševem taboru. Naša dežela Aleksandre Pivec je bankrotirala. Franc Kangler je februarja letos prešel pod zastavo SDS. Četudi je za njim serija porazov na županskih volitvah, njegovega političnega potenciala še zdaleč ne gre podcenjevati. Sploh v luči nezadovoljstva ob rezih v občinskem proračunu, povolilnih podražitvah mestnih storitev in napetosti na relaciji Saša Arsenović – lokalni odbor Svobode.
Kangler je prišel praznih rok. Kaj pa Šrot?
Dogovor s Šrotom je tako nadaljevanje načrta za ponovno osvojitev mest v vzhodni Sloveniji, ki zaradi ekonomskih, socioloških, zgodovinskih in drugih razlogov tradicionalno velja za najpomembnejšo bazo desnice. V Mariboru je Janša že prevetril vrste lokalne SDS. Domnevati gre, da bo zdaj podobno storil v Celju, saj je bila stranka vrsto let v koaliciji s Šrotom. Gre tudi za psihološki moment – ustvarjanje vtisa, da o vsem, kar se dogaja na desnici, še vedno edini odloča Janša.
Toda med Kanglerjem in Šrotom obstaja tudi pomembna razlika. Prvi je kot doto v zakon s SDS prinesel le finančno obubožano lokalno stranko. V Celju Janša verjetno računa, da bo skupaj s Šrotom pod okrilje dobil vsaj del gospodarsko-politične infrastrukture, ki se je pred lanskimi volitvami zbrala v taboru Zdravka Počivalška. V prvi vrsti gre za močne podjetnike, ki so pred županskimi volitvami podpirali Šrota. Po uradnih podatkih so lokalne volitve Šrotovo listo stale dobrih 30 tisoč evrov.
Tu pridemo do vprašanja, kaj bo od povezovanja z Janšo imel Šrot. Celjski politični zemljevid je za slovenske razmere specifičen. Šrotov naslednik Matija Kovač, nekdanji mestnik svetnik Levice, je namreč kandidiral in zmagal brez lastne svetniške liste. Naveza Šrot-SDS bo imela tako v mestnem svetu po novem 14 od 33 svetnikov. S tem bo imela pomembni vpliv na odločitve občine, ki jo je Šrot vodil 24 let, torej četrt stoletja. Šele v zadnjem obdobju je na občini prišlo do več kadrovskih sprememb, govori se tudi o nekaterih revizijah preteklih odločitev.
