Po dveh tretjinah mandata v vlogi petega varuha človekovih pravic Peter Svetina opaža, da kot družba postajamo vse bolj nestrpni in neobčutljivi za druge, kar sovpada z upadanjem socialnega standarda pri večini prebivalk in prebivalcev Slovenije. »Ne le zgodovina, tudi aktualne odločitve odločevalcev kažejo, da je v politiki veliko lažje kritizirati odločitve in opozarjati na kršitve človekovih pravic drugih, veliko več poguma in odločnosti pa je treba za uresničevanje človekovih pravic vseh prebivalcev, ne da bi jih oblast pri tem diskriminirala,« je dejal ob predaji letnega poročila. »Že med pandemijo sem opozarjal, da moramo kot družba skrbeti, da 'nikogar ne pustimo zadaj', a se žal zdi, da se dogaja prav to. Število obravnavanih pobud in zadev je bilo v letu 2022 podobno kot v času pred pandemijo, opažamo pa, da so posamezniki in posameznice v vse težjem položaju, iz katerega prepogosto le težko izidejo, saj ukrepov, ki bi lahko vlivali upanje, prepogosto ni ali pa so prepočasni oziroma premalo jasni,« je poudaril varuh.
Posledice pandemije in vojne
Institucija Varuha je v letu 2022 obravnavala 5.975 zadev, kar je za 13 odstotkov manj kot med pandemijo, ko se je število prejetih zadev glede na obdobje pred tem povečalo kar za tretjino. »Ni bilo sicer več intenzivnega srečevanja z različnimi ukrepi za zaščito življenj in zdravja, ki so močno posegli v način življenja ter v pravice in svoboščine, so se pa v tem letu pokazale številne srednjeročne in morda celo dolgoročne posledice pandemije,« je poudaril varuh. Na številu in vsebini prejetih zadev se je pokazala tudi posledica vojne v Ukrajini, in sicer v povečani družbeni segregaciji in zaznani revščini zaradi višjih cen, iz prejetih zadev pa je bilo mogoče zaznati tudi več strahu. »Eden takšnih primerov strahu je bilo na primer zavračanje priselitve oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki naj bi bila izvedena v okviru projekta deinstitucionalizacije stanovalcev Doma na Krasu. Da do takšnih in podobnih primerov v družbi ne bi prihajalo, se morajo odgovorni vselej zavedati pomena ustrezne komunikacije z vsemi deležniki,« je povedal.
Najpogosteje kršeno načelo dobrega upravljanja
Od obravnavanih pobud je ugotovil 222 kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali druge nepravilnosti. Še zmerom je najpogosteje kršeno načelo dobrega upravljanja (v 66 primerih), sledijo primeri neupravičenega zavlačevanja postopkov, kršitve enakosti pred zakonom, kršitev načela, da je Slovenija pravna in socialna država, kršitev pravice do socialne varnosti, kršitev pravic invalidov, naletel je še na osem kršitev pravice varstva človekove osebnosti in dostojanstva in na prav toliko kršitev pravice do zdravstvenega varstva. Teh 222 kršitev oziroma nepravilnosti so najpogostejše na resornem področju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v 47 primerih), pri delu upravnih enot (v 22 primerih), Ministrstva za zdravje (v 19 primerih) in občin (v 16 primerih). 10 kršitev se je v letu 2022 nanašalo na Inšpektorat RS za okolje, prav toliko pa tudi na centre za socialno delo.
Varuh je še poudaril, da število in delež utemeljenih pobud med rešenimi nista prava kazalnika stanja varstva človekovih pravic v Sloveniji, saj se na institucijo ne obrnejo vsi, ki se jim kršijo pravice. »Zgodi se tudi, da lahko ena sama utemeljena pobuda, v kateri smo ugotovili sistemsko nepravilnost, pomeni kršitev pravic več sto ali celo več tisoč osebam,« je razložil Svetina.
Številna priporočila ostajajo neuresničena
Na podlagi vseh svojih dejavnosti v letu 2022 je Varuh odgovornim podal skupaj 83 novih priporočil. »Letos dajemo še nekoliko manj novih priporočil kot v preteklem letu; vendar je glede na več kot 100 neuresničenih in še vedno aktualnih preteklih Varuhovih priporočil pred pristojnimi organi v prihodnje še ogromno dela,« je dejal varuh. »Želel bi, da bi bila naša priporočila hitreje uresničena, saj v večini primerov izhajajo iz konkretnih kršitev in ugotovitev, terjajo pa čimprejšnje spremembe bodisi pravnega okvirja bodisi prakse organov,« je poudaril varuh Svetina. Ob le splošnem sklicevanju na človekove pravice in brez odločnosti, da bomo človekove pravice in temeljne svoboščine jemali resno pri vsakdanjem delu brez izjem, namreč v družbi ne bo tistega napredka, ki si ga želimo in ga lahko skupaj ustvarimo, le če sodelujemo in si zanj vsak na svojem področju tudi iskreno prizadevamo.
