Bolj ko se širi cestno omrežje, bolj človek sili v naravno okolje živali in posledično je trkov v prometu vse več, praviloma pa se končajo tragično za žival. Pri nas na cestah konča veliko živali, na dan v povprečju malo manj kot 20.
Ne le ljudje, žrtve v prometnih nesrečah so na naših tleh tudi živali. In to ne tako redko. Število trkov z divjadjo in zvermi v zadnjih desetletjih narašča povsod po svetu. Po podatkih lovskega informacijskega sistema Lisjak je bilo lani pri nas povoženih 6806 divjih živali, kar je 545 živali več kot leta 2020. To pomeni, da vozniki povozijo okoli 18 divjih živali na dan. Vlaki jih dodatno povozijo 161, po nekaterih ocenah je povozov še veliko več, saj veliko voznikov nesreče ne prijavi.
Najbolj ogrožene so srne
Poleg materialne škode seveda nastaja tudi ekološka škoda. Po nekaterih izračunih pa znaša gospodarska škoda zaradi povozov od 10 do 15 milijonov evrov na leto, v Evropi skupno krepko več kot dve milijardi evrov. Ekosistemski strošek za srno na primer znaša od 2000 do 2500 evrov.
Pri nas so daleč najbolj ogrožene srne, od omenjenih 6800 povozov so jih lani povozili kar 4707 na cesti in 61 na železnici. Veliko povozimo tudi lisic, kar 671, tretja najpogosteje povožena žival pa je jazbec. Na dnu razpredelnice je bil lani volk (štiri žrtve), medtem ko je bilo povoženih nekaj več medvedov, dvanajst.
Seveda je število povožene divjadi v veliki meri odvisno od letnega časa in aktivnosti živali. Prav je, da so vozniki nanje pozorni v vseh letnih časih, a za srnjad je denimo nevarnost največja zgodaj spomladi, ko mladi srnjaki iščejo svoj teritorij, in jeseni, ko srne vodijo svoje mladiče. Srnjad je sicer najbolj aktivna ob večernem in jutranjem mraku, ko je vidljivost za voznike že tako bistveno slabša.
Voznik naj takrat bolj opazuje tudi področje ob vozišču, in če opazi, da je žival stekla čez cesto, je verjetnost, da bo za njo stekla še kakšna, zelo velika. To toliko bolj velja za srnjad, torej je v takem trenutku najbolj pametno zelo upočasniti ali celo ustaviti vozilo.
Čeprav so okolja deloma navajene, bodo skočile na cesto
Nekatere živali so se sicer sčasoma in skozi generacije že nekoliko habituirale, torej vsaj delno prilagodile okolju, na primer prometu. Marsikje namreč opazimo, da se srnjad brezskrbno pase v neposredni bližini prometnic, na vozila pa ne odreagira. A če tako žival zmoti nekaj drugega, druga žival ali zvok, ki ga ni vajena, bo takoj skočila na cesto.
Divjad lahko zaide tudi na avtocesto in tam so lahko posledice zaradi večjih hitrosti tragične tudi za voznike. Na AVP pravijo, da je tam najbolj nevarno na nezavarovanih priključkih na in z avtoceste. Po podatkih Darsa je bilo v letu 2018 obravnavanih nekaj več kot tisoč povozov živali na avtocestah, od tega več kot 250 lisic in več kot 160 srnjadi. Med domačimi živalmi pa je bilo povoženih največ mačk, več kot 190, ter več kot 40 psov.
Ranjena žival je lahko nevarna
Če se trk zgodi, je dobro upoštevati nekaj napotkov. Predvsem velja poskrbeti za lastno varnost in zavarovati kraj dogodka z vsemi štirimi utripalkami in varnostnim trikotnikom. Poklicati je treba številko 112, od koder obvestijo pristojno lovsko organizacijo oziroma službo za morebiten odvoz živali. Najpomembnejše pa je, da se potniki ne dotikajo ranjenih živali. Te se lahko v strahu, bolečini ali navalu adrenalina odzovejo po svoje in človeka poškodujejo. Tudi ranjena srna je na primer še vedno izjemno telesno močna.
