O brežiški bolnišnici se je zadnje čase veliko govorilo. Najprej je javnost pretresla vest, da je tam zdravnik pacientko pomotoma razglasil za mrtvo, nato je bilo v medijih mogoče brati o bolniku, ki je umrl, ne da bi se njegova otroka od njega dostojno poslovila, saj so bili obiski omejeni, sin, ki se je prej skrivaj vtihotapil v bolnišnico, pa je očeta našel povsem shiranega.
A še preden bi lahko posredoval in pomagal, je bilo prepozno. Med vikendom je oče umrl. Za tožbe ali inšpekcijski pregled se svojci niso odločili, a je novica vseeno prišla v javnost.
Do našega uredništva so tudi iz več drugih virov prišle vesti, da je brežiška bolnišnica zelo zaprta za obiskovalce v primerjavi z drugimi zdravstvenimi ustanovami ter da za hudo bolne in nepokretne bolnike ni dobro poskrbljeno.
Hude obtožbe direktorica Splošne bolnišnice (SB) Brežice Anica Hribar odločno in v celoti zavrača ter jih označuje za »žaljive za vse zaposlene zdravstvene in nezdravstvene delavce naše bolnišnice«.
A najprej dajmo besedo zastopnici pacientovih pravic za območji Dolenjske in Bele krajine Zlati Rebolj, pri kateri smo tudi preverjali stanje v brežiški bolnišnici.
Čeprav ni pristojna za Posavje, ji tudi bolniki in svojci s tega območja zaupajo pretresljive zgodbe in nikogar ne zavrne. Kot pravi, se ji zdi, da je bilo vsaj do pred kratkim v brežiški bolnišnici res najslabše glede marsičesa. »Pa ne govorim na pamet, govorim na podlagi primerov,« dodaja.
Režim obiskov določa bolnišnica sama
Nedvomno brežiška bolnišnica že nekaj časa izstopa po režimu obiskov; ti so bili dolgo prepovedani ali zelo omejeni, tudi ko drugod ni bilo tako. Reboljeva pove, da je tudi pri NIJZ preverila, ali so glede omejitve obiskov v bolnišnicah izdali kakšna priporočila, odkar so omejitve zaradi covida minile, vendar jih niso. Vprašanja je poslala tudi na ministrstvo za zdravje, »da bi znala svetovati bolnikom in svojcem, ki se name obračajo z vprašanji, a od tu odgovora še ni. Kot je meni znano, na splošno, na nacionalni ravni, režim obiskov ni določen, to je stvar posamezne ustanove.«
Vrsta, popisovanje ...
Še pred dobrim tednom so bili obiski v brežiški bolnišnici dovoljeni le dvakrat na teden, ob sredah in nedeljah med 14.30 in 15.30, eni zdravi osebi za 15 minut. Kot je zastopnici pisal eden izmed svojcev, je stanje obupno. »Vsakega obiskovalca na vhodu skozi objekt B pričaka oseba, ki nas popiše, h komu gremo, vse druge osebe čakajo spodaj, da se prva vrne. Vrsta je dolga, ljudje nestrpni, slabe volje, veliko je prepirov, agresije, ker je tak sistem nehuman. Na oddelku imaš nepokretnega svojca, ne veš, koliko časa mu je še ostalo, in so te minute čakanja spodaj lahko usodne, glede na to, da smo tako omejeni z obiski,« pravi.
Kam je šla človečnost?
Zlata Rebolj je zgrožena nad temi pritožbami; sprašuje se, kam je izginila človečnost. Sama je bila štiri desetletja medicinska sestra v bolnišnici in se je vedno trudila delati dobro za bolnika.
»Nedopustno se mi zdi, da se vse tako podreja pravilom, denarju. Zakaj mora biti vse napisano? Če kdo, morajo zdravniki ohranjati človečnost, ljubezen do človeka, ne glede na vse predpise. So pozabili na svojo prisego?« se sprašuje zastopnica pacientovih pravic, ki meni tudi, da ne sme biti izgovorov, da ni zdravnikov, medicinskih sester, kuharjev, čistilk in drugega osebja.
Huje kot na Dobu
Glede strogih režimov obiskov v brežiški bolnišnici pravi, da je stanje slabše kot v zaporu na Dobu, kamor po službeni dolžnosti pogosto zahaja. »V desetih letih ni bilo takega preverjanja. Zakaj tako dolgo vztrajajo pri omejitvah, ko ni več nobenih navodil pristojnih in je odločanje o tem prepuščeno njim samim? Z rigoroznimi pravili pri ljudeh sprožajo le dvome o oskrbi pacientov. Se bojijo nadzora – da jim nekdo, torej obiskovalci, gleda pod prste? Če je tako, je nekaj hudo narobe,« razmišlja zastopnica pacientovih pravic. »Na ljubljanskem onkološkem oddelku so k otrokom na obisk dovolili celo kužkom, v brežiško bolnišnico pa ne smejo svojci!? Smo izgubili kompas?«
Direktorica odgovarja
Direktorica SB Brežice Anica Hribar se ne strinja, da vztrajajo pri tako zaostrenih pogojih obiskov ves čas. »Drži pa, da več kot trikrat tedensko do zdaj obiskov nismo dovolili. Že iz pietetnih razlogov so bili pogostejši in tudi obiskovalcev je bilo lahko več.«
Pove, da so obiske ves čas prilagajali in od septembra lani do zdaj so pravila spremenili šestkrat. Kot pravi, se pravil veliko obiskovalcev ne drži, posledica pa so vnosi respiratornih okužb (predvsem covida) med hospitalizirane bolnike
Odloča komisija
»Ker v bolnišnici razpolagamo le z večposteljnimi sobami, je okužba enega pacienta v sobi dovolj, da se bolezen razširi na vse preostale bolnike v sobi, pogosto pa širše zaradi skupnih sanitarnih prostorov. Regulacija obiskov je torej namenjena varovanju bolnikov, za katere je problematična vsaka dodatna okužba, in ni določena zato, ker si v bolnišnici ne bi želeli obiskovalcev,« pove in doda, da o možnosti obiskov odloča Komisija za preprečevanje bolnišničnih okužb skladno z dogovorom s predstojniki oddelkov, z razmerami v okolju in bolnišnici, vse v dobrobit bolnikov.
Fizioterapijo imajo njihovi pacienti zagotovljeno vsak dan v delovnem tednu; izvaja se glede na medicinske indikacije, zagotavlja direktorica.
Hribarjeva pove še, da imajo v bolnišnici za zdaj zapolnjena vsa delovna mesta medicinskih sester po normativih in standardih. Pri težavah z nadomeščanji zaradi daljših bolniških odsotnosti ali porodniškega dopusta si pomagajo s pripravniki in študenti zdravstvene nege.
