Ljudje smo bitja navad. Najraje imamo usklajene in predvidljive razmere, kar pa mnogi izkoriščajo tudi v politiki. Strah pred spremembami je pri Slovencih še toliko bolj viden, ko gre za lokalne volitve. Natančneje, ko izbirajo prvega človeka občine – župana.
Do zdaj je namreč veljalo, da lahko župani neomejenokrat ostanejo na svojem stolčku, če le imajo za seboj dobre rezultate, ali še bolje, medijsko podporo. Zato so se v Piratski stranki odločili, da je tega dovolj. »Zaradi širokih pristojnosti si župani tekom let županovanja lahko brez težav vzpostavijo močno in prepleteno omrežje znotraj občinske uprave in občinskih podjetij. V Sloveniji v nasprotju z nekaterimi drugimi evropskimi državami volivci ne morejo sprožiti postopka za razrešitev župana,« so zapisali ob predstavitvi začetka zbiranja podpisov, s katerimi želijo začeti postopek omejevanja števila županskih mandatov na dva.
Ne bi se smeli preveč udobno namestiti
Po njihovem mnenju je treba sistem, ki »ustvarja figure, kot so Boris Popovič, Bojan Šrot, Franc Kangler in verjetno najvplivnejši med vsemi, Zoran Janković, spremeniti«. Dodajajo, da prevelika koncentracija moči v rokah dolgoletnega župana pripelje do tega, da novi kandidati preprosto nimajo enakih možnosti za izvolitev.
Z rednimi menjavami oblasti na ravni občin bi se tudi vedno znova premešale strukture moči in bi vse prisilile v sklepanje kompromisov ter vključevanje volje občanov in občank. Sicer občine kot lokalne enote samouprave upravljajo trije samostojni politični organi – župan, občinski svet in nadzorni odbor, a po mnenju Piratske stranke slednja skozi čas (ali pa je tako kar od začetka mandata) postaneta zgolj orodje v rokah župana. V Piratski stranki poudarjajo, da bi časovna omejitev župane prisilila v strateško načrtovanje svojih mandatov, saj bodo nujne projekte dejansko morali izpeljati v nekaj letih. Torej ne v slogu, »če ne bo šlo zdaj, bo šlo kdaj drugič«. Na drugi strani pa načelne politične volje za spremembe ne manjka.
Rekorderji za zgled
In res, v Sloveniji, kjer premoremo 212 občin in s tem tudi 212 županov, imamo nekaj rekorderjev. Na zadnjih lokalnih volitvah so volivci podelili nov mandat petim županom, ki funkcijo opravljajo že vse od leta 1994, torej osem mandatov na čelu občin. Izvoljenih je bilo tudi kar nekaj županov, ki svoje občine vodijo že 24 let. Tako imenovanih večnih županov je precej več na vzhodu in severovzhodu Slovenije kot na zahodu in jugu, kjer se župani menjavajo pogosteje, pa tudi občine so večje in jih je manj. V osrednji Sloveniji in na Obali izkušenj z rekordno dolgim županovanjem nimajo. Ljubljanski župan Zoran Janković je sicer na čelu prestolnice že v sedemnajstem letu. Med dolgoletnimi župani najdemo tudi bivšega župana Kopra Borisa Popoviča (16 let županovanja), Bojana Šrota iz Celja (24 let, lani se je umaknil z županskega stolčka), Branka Kidriča iz Rogaške Slatine (28 let), Franca Šlihthuberja (Gornji Petrovci, 28 let) in še bi lahko naštevali.
Le štiri države v Evropi poznajo omejitev mandatov
Omejitev števila mandatov med župani v Evropi ni najbolj pogosta. Dejansko imajo, po podatkih Piratske stranke, v EU pogojno le štiri države omejitvene mehanizme. Na Portugalskem je županovanje omejeno za največ tri zaporedne mandate, skupno torej na 12 let. Italija pozna sistem dvakratne zaporedne izvolitve, v skupni dolžini deset let. V izjemnem primeru je lahko župan izvoljen trikrat zapored: če se je eden od predhodnih mandatov iztekel predčasno, to je, da je trajal manj kot dve leti, šest mesecev in en dan. Na Slovaškem ni omejitve števila zaporednih mandatov župana, imajo pa volivci možnost odpoklica župana na referendumu. Za razpis referenduma je potrebnih 30 odstotkov podpisov volivcev. Na Poljskem tudi ni same omejitve števila zaporednih mandatov župana, a imajo volivci možnost odpoklica župana na referendumu. Za razpis referenduma je potrebnih deset odstotkov podpisov volivcev.
Že predčasni odpoklic je skoraj nemogoč
Županovanje pa je zaščiteno s še enim mehanizmom: glede na slovensko zakonodajo je zelo težko razrešiti župana. »Neomejeni županski mandati omejujejo tudi možnosti mlajše generacije v politiki,« je pred časom poudaril vodja delegacije kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope: »Neomejeno število mandatov in nezmožnost volivcev, da sprožijo postopek razrešitve župana, predstavljata veliko tveganje nepotizma in korupcije.«
A niso povsod le župani sami krivi, da so izvoljeni za nov mandat. Na zadnjih lokalnih volitvah je bilo kar 51 občin, v katerih so imeli samo enega kandidata za župana. Da bi uveljavili instrument predčasnega odpoklica župana, se zavzemajo tudi pri Glasu ljudstva. »Občankam in občanom je treba omogočiti, da še pred iztekom mandata preverijo, ali županja oziroma župan še uživa podporo večine volivk in volivcev. Županjo ali župana bi lahko odpoklicali enkrat med mandatom, in sicer ob zakonsko izpolnjenih pogojih glede števila volivk in volivcev v občini, ki bi to zahtevali,« so še zapisali v Glasu ljudstva. Ob povpraševanju pri političnih strankah, ali bi to podprle, pa so se takrat pozitivno odzvali pri Desusu, Levici, LMŠ, SAB, SD, Gibanju Svoboda, Vesni, Piratski stranki in Dobri državi. Pred zadnjimi volitvami je bil glede tega predloga bolj zadržan premier Robert Golob, ki je dejal, da to ni najbolj urgentna ali modra poteza na lokalni ravni. Po njegovih besedah so razmere na lokalni ravni nekoliko drugačne in se sprašuje, ali sta dva mandata res dovolj. »Bil sem svetnik pet mandatov, po petem mandatu sem izčrpal svoje znanje in kreativnost, po drugem pa nikakor ne,« je dodal.
Ob vsem tem se samo po sebi pojavi vprašanje, ali morda obstaja še kak drug mehanizem, ki bi na eni strani preprečeval »gnezditev« županov in povečevanje korupcije ali nepotizma, po drugi strani pa omogočal, da bi dobri in ustvarjalni župani uspešno nadaljevali svoje delo tudi več kot dva mandata.
