Motocikli, manjši ali večji, so v mnogih deželah ena od rešitev pregostega cestnega prometa, ponekod pa le zabava za mesece, ko sije sonce in je toplo. A ravno to so meseci, ki so dejansko najbolj nevarni za voznike enoslednih vozil pri nas. Med voznike enoslednih motornih vozil sicer štejemo voznike motornega kolesa, voznike mopeda in voznike mopeda do 25 kilometrov na uro.
Število nesreč se z leti spreminja, kot se spreminjajo tudi vozne navade udeležencev v prometu. Za slovenske motocikliste je bilo v zadnjih letih najbolj varno leto 2022, ko je statistika zabeležila kar za 58 odstotkov manj smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil (EMV).
Značilno za prometne nesreče voznikov EMV je, da se pripetijo predvsem v toplih mesecih oziroma v času motoristične sezone med aprilom in oktobrom. V obdobju med letoma 2018 in 2022 se je največ tovrstnih prometnih nesreč pripetilo v tem času, pri čemer na splošno izstopa junij, ki je najbolj nevaren. V omenjenem obdobju je bilo junija skupaj 846 nesreč, julija 788 in avgusta 767. Število hudo telesno poškodovanih voznikov je bilo junija 179 in julija 150. In tudi največ umrlih voznikov EMV je bilo junija, kar 20, sledi pa september z 19 umrlimi.
Če pogledamo po dnevih v tednu, je najbolj kritičen ravno vikend, ko na motocikle sede največ užitkov željnih motociklistov. Med petkom in nedeljo se zgodi največ nesreč, tako govori statistika, najmanj pa jih je med ponedeljkom in sredo.
Motociklisti so najbolj nevarni sami sebi
Kot povzročitelji prometnih nesreč s smrtjo ali hudo telesno poškodbo voznika EMV v večini primerov veljajo ravno motociklisti sami. Leta 2018 je bil delež povzročiteljev voznikov EMV 67 odstotkov, leta 2022 57 odstotkov, v zadnjem petletnem obdobju pa velja povprečje 66 odstotkov povzročiteljev.
Samo leta 2022 smo v Sloveniji zabeležili skupaj 14 umrlih voznikov EMV, osem voznikov EMV pa je povzročilo prometno nesrečo, v kateri so umrli. Pri prometnih nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami prav tako kot povzročitelji prednjačijo vozniki EMV, njihov delež je v povprečju kar 71-odstoten.
Izkušnje štejejo
Prav tako se pozna, da so največji dejavnik tveganja med motociklisti tisti, ki imajo najmanj izkušenj, torej vozniki z vozniškim stažem do pet let. Ti so od leta 2018 povzročili 573 prometnih nesreč ali malo več kot četrtino (27 odstotkov) med vsemi vozniki povzročitelji enoslednih motornih vozil.
Med vzroke spada seveda v prvi vrsti neprimerna hitrost, atudi agresivno in objestno obnašanje terjata svoj davek. Po raziskavi agencije za varnost prometa spadata nestrpnost in agresivna vožnja med tri največje probleme, kot jih vidi slovenska javnost v prometu. Slednje obnašanje na cesti lahko vsakdo prepozna po namerni prekratki varnostni razdalji, prehitri vožnji, vožnji skozi rdečo luč, izsiljevanju prednosti, neprimerni uporabi hupe, dolgih lučeh in še čem, sem spada tudi načrtno nenadno zaviranje.
Ne le vozniki, tudi ceste so krive
Upravljavci cest morajo skladno z zakonom o cestah izvajati redno vzdrževanje javnih cest. Upravljavec avtocest in hitrih cest je Dars, glavnih in regionalnih cest ter državnih kolesarskih povezav pa Direkcija RS za infrastrukturo. Za občinske ceste so pristojne posamezne občine.
Agencija za varnost prometa voznike EMV ob začetku motoristične sezone opozarja predvsem na pesek, ki na cestišču ostane od zime, na udarne jame in druga tveganja pa tudi med sezono.
Kako ukrepati?
Agencija za varnost prometa podaja nekaj nasvetov, kako ravnati v primeru, ko naletimo na voznika, ki se ne ozira na druge udeležence v prometu, seveda pa tako ravnamo ob upoštevanju cestnoprometnih predpisov:
Varno se umaknite z njegove poti.
Ne poskušajte ga ovirati ali takšne agresivne vožnje nehote spodbujati s pospeševanjem.
Ne ovirajte ga pri hitri menjavi voznega pasu.
Varno ustavite na primernem mestu in pokličite policijo.
Če ste priča prometni nesreči, ki jo je zagrešil takšen voznik, počakajte na prihod policije in ji razložite, kaj se je zgodilo.
