Evropski parlament pri tem prebivalce Evropske unije svari, da se ljudje na splošno premalo zavedajo resnosti tujega vmešavanja in manipuliranja z informacijami, ki ju večinoma izvajata Rusija in Kitajska.
Evropski parlament sicer pozorno spremlja, kako zlonamerne ruske sile manipulirajo z informacijami in se konkretno vmešavajo tudi v Evropsko unijo, da bi spodkopale demokratične procese. Akterji vplivajo na volitve, izvajajo kibernetske napade, novačijo nekdanje visoke politike in spodbujajo razdvojenost v javnih razpravah.
O vplivu oziroma posledicah dezinformacij ter boju proti njim so se v četrtek pogovarjali podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova, predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in ukrajinski veleposlanik Andrij Taran.
Sogovorniki so se strinjali, da dezinformacijske kampanje, ki jih proizvaja Rusija, vse bolj prefinjeno in razširjeno dopolnjujejo vojaško akcijo nad Ukrajino, katere rezultati so grozljivi: v njej je življenje izgubilo več kot 200 tisoč vojakov na obeh straneh, približno sto tisoč na vsaki strani. Poleg tega naj bi umrlo okoli 40 tisoč civilistov, ujetih v konflikt.
Milijarda za dezinformacije
Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova je ob tem povedala, da si je Rusija pot do agresije nad Ukrajino tlakovala, že dolgo preden se je ta dejansko začela, in sicer z informacijsko vojno, ki je bila skrbno načrtovana in so vanjo vložili milijarde. To so izvajali tako, da so najprej med svoje ljudi začeli širiti dezinformacije o Ukrajincih, ki so jih na vse pretege poskušali prikazovati kot slabe ljudi, naciste, zato je podpora agresiji nad Ukrajino med Rusi tudi tako visoka, saj so jih preparirali z dezinformacijami o tem narodu, je pojasnila.
Osvetlila je, kaj dezinformacija sploh je – »preverljiva laž«. Kot pomemben člen preprečevanja tega nevarnega pojava vidi profesionalne in neodvisne medije ter novinarje, »saj so oni tisti, ki lahko dejstva preverjajo in jih posredujejo uporabniku«, je dejala. Opozorila je tudi na ruska časnika Russia today in Sputnik, ki veljata za »propagadni stroj«.
Vplivali na volivce
Tudi predsednica države Nataša Pirc Musar je dejala, da jo skrbi vpliv dezinformacij, ki se javnostim zaradi družbenih omrežij distribuirajo veliko hitreje in množičneje kot pred njihovim obstojem. Spomnila je na afero z britanskim podjetjem Cambridge Analytica, ki je zlorabilo osebne podatke milijonov uporabnikov Facebooka za manipuliranje javnega mnenja in predvolilno kampanjo. »Za Evropo je bil to šok. V tem primeru smo jasno videli, kako lahko nekdo po naročilu s subliminalnim oglaševanjem in razširjanjem dezinformacij napada volilno telo, kar škodi demokratičnemu interesu,« je dejala.
Izpostavila je še, da je vesela, da živi v EU, ki je vodilna na področju »regulacije modernih informacijskih tehnologij in ozaveščanja ostalega planeta o pasteh digitalnega razvoja«.
Kaj ruski vojaki naredijo najprej?
Ukrajinski veleposlanik Andrij Taran pa je dejal, da ruska propaganda, katere glavno orožje so dezinformacije, traja že vse od leta 2014. Sprva so jo najuspešneje servirali svojim državljanom. S takimi in drugačnimi zgodbami so Ukrajince pred Rusi poskušali čim bolj očrniti, denimo z zgodbo o tem, kako naj bi Ukrajinci križali triletnega dečka, in Rusi so jim verjeli. »To vse so bile priprave terena na vojno,« je dejal.
Povedal je tudi, kaj je prva stvar, ki jo naredijo ruski vojaki, potem ko okupirajo nek kraj. »Najprej domačinom onemogočijo vse poti do novic iz mednarodnega sveta in poskrbijo, da se jim servirajo ruske novice in poročila. Tudi v prihodnje se moramo boriti proti temu. Menim, da smo vse uspešnejši v zoperstavljanju temu nevarnemu pojavu in da se Rusi vse bolj bojijo, da bi razkrili njihove dezinformacije in laži,« je sklenil.
