Da mora imeti vsaka država ustrezen državni aparat, je jasno. Da mora biti po velikosti in razvejanosti, predvsem pa po številu zaposlenih, primeren velikosti in predvsem zmogljivosti ekonomije, je menda tudi jasno. Če se razpase prevelik aparat, ga tisti, ki proizvajajo, vse težje preživljajo. Vseeno pa so ob vseh stroških, velikih ali ne, nekateri preprosto nezamenljivi. Eden takih je vozni park, ki omogoča zaposlenim normalno delovanje in opravljanje glavnih dejavnosti. A tudi ta mora biti pod nadzorom, kajti Slovenci smo znani kot ljudje, ki hitro radi pretiravamo. In jemljemo nekatere skupne stvari s preveliko lahkoto za povsem samoumevne. A to preprosto niso.
Kaj pravijo podatki?
Vozni park naše države je težko povsem natančno opredeliti, zato smo se osredotočili le na osebna vozila. Na ministrstvu za javno upravo so nam postregli z nekaj zanimivi podatki. Konec preteklega leta je bilo v voznem parku ministrstev, uradov in različnih služb skupaj 4329 osebnih avtomobilov. Največ jih imajo, povsem razumljivo, na policiji oziroma ministrstvu za notranje zadeve in v vojski. MNZ in policija celo 2600, torej krepko čez polovico, vojska pa ima 356 vozil za splošne namene. Zanimivo je na tretjem mestu po številu vozil finančna uprava z 252 vozili.
Še največ jih premorejo različne službe, ki svoje osnovo delo opravljajo na terenu, od inšpektorata za kmetijstvo (47 vozil) do geodetske uprave (37 vozil) in inšpektorata za okolje (73 vozil). Ministrstvo za javno upravo ima 46 vozil. Kabinet predsednika vlade pa ima na voljo štiri vozila.
Od A do Ž
Od vozil imajo v svojih garažah dejansko tako rekoč vse. Od tovornih in dostavnih renault kangoojev do povsem »ljudskih« meganov, cliev, volkswagen passatov, škod kodiaq in še bi lahko naštevali. Seveda nekatera ministrstva in uradi posegajo tudi po terenskih vozilih; dacia duster je tukaj pogosto zastopana. Na drugem koncu cenovne lestvice so prestižnejši audiji (najbolj pogost je A6), beenveji in mercedesi. Posebej pri slednjih bolj kot po limuzinah službe posegajo po enoprostornikih serije V.
Na drugi strani se nekateri deli državne uprave lahko znajdejo z enim, dvema ali nekaj vozili, nekateri pa jih nimajo. Torej gre v sodobni dobi transporta in zaradi narave njihovega dela tudi brez avtomobilov. Kar ni tako nepomembno, saj davkoplačevalce vse to stane na mesec okoli 1,84 milijona evrov. To pa je že lepa vsota, zato davkoplačevalci upravičeno pričakujejo, da se s tem denarjem in vozili upravlja po načelu skrbnega gospodarja.