Mednarodni umetniški projekt B-AIR, v katerem pod taktirko Radia Slovenija sodeluje sedem evropskih držav, raziskuje vlogo zvoka v razvoju človeka ter ustvarja zvočne umetnosti za dojenčke, malčke in ranljive skupine. »Glasba je pomembna za vse. Produkcija glasbenih in drugih umetniških vsebin je večinoma zasnovana tako, da je meja med odrom (umetniškim delom) in občinstvom zelo jasno začrtana, s tem pa tudi pričakovani in sprejemljivi način sodelovanja občinstva na umetniškem dogodku: mirno poslušanje v tišini. Dojenčki in malčki, pa tudi mnogi iz ranljivih skupin, ne zmorejo sodelovati na ta pričakovani način in s tem jih – v pomembni fazi življenja – izločimo iz umetniškega udejstvovanja,« razloži Saška Rakef Perko, vodja projekta B-AIR.
Drugačno občinstvo, ki zahteva prilagoditve
V okviru tega je nastala simfonična skladba za dojenčke in malčke Tako tiho, ki jo je napisala skladateljica Larisa Vrhunc, profesorica za teorijo glasbe na Oddelku za muzikologijo ljubljanske filozofske fakultete, na posebnem koncertu pa jo bo odigral Simfonični orkester RTV Slovenija. To je njena prva simfonična skladba za najmlajše, je pa pred tem napisala nekaj kratkih pesmic za majhne otroke, z glasbo opremila veliko radijskih iger za otroke ter za otroke iz vrtca pripravila improvizacijsko dejavnost. Kako pravzaprav napisati simfonično skladbo za otroke in kako se to razlikuje od skladanja za odrasle? »V tehničnem pogledu delo poteka enako, treba je izdelati partituro in parte za glasbenike, predvideti, kaj naj vsak od njih igra. Vsebinsko pa je precej drugače, ker je treba upoštevati, da gre za drugačno občinstvo, ki zahteva prilagoditve. Torej ni mogoče napisati vsega, kar bi lahko napisala za odrasle,« pojasni skladateljica. »Radio Slovenija je v okviru projekta B-AIR pripravil niz oddaj in izobraževalnih delavnic, kjer smo dobili prve informacije o ustvarjanju za posebne publike, potem pa smo se imeli možnost tudi individualno posvetovati s strokovnjaki, ki bi nam lahko pomagali pri konkretnih vprašanjih. Moja so se dotikala predvsem razvojne psihologije in glasbenih sposobnosti majhnih otrok, zato sem se posvetovala s psihologinjo Katarino Kompan Erzar in glasbeno pedagoginjo Katarino Zadnik, v pomoč pa mi je bila tudi Saška Rakef Perko s svojimi izkušnjami gledaliških projektov z glasbo, prav tako za najmlajše.«
Otrokom prijetni zvoki in postopne spremembe
Pri pisanju skladb za dojenčke in najmlajše je treba izbrati zvoke, ki niso grobi, strašljivi, glasni ali taki, ki spominjajo na nevarne naravne pojave. »Poleg tega je zelo pomembno, da se zvok spreminja počasi, postopoma, da so zvočna presenečenja drobna in zanimiva ter otroka ne iztirijo. Med prijetne zvočne dražljaje so se uvrstili predvsem različni zvončki, zvoki iz višjega dela spektra, seveda pa najbolj materin glas – in kot približek temu ženski glas. Ker moje delo ne vsebuje vokalnih izvajalcev, sem poskušala v kar največji meri upoštevati vsaj prvi dve ugotovitvi. Ob pisanju sem pri sebi ves čas preverjala vse našteto, a se hkrati zavedam, da se odrasli v resnici težko popolnoma vživimo v otrokov notranji svet. Poleg tega pripravljenost otroka, da se prepusti novim zvočnim izkušnjam, precej niha od dne do dne, celo od ure do ure. Zato je težko predvideti, kako bodo otroci zares reagirali,« prizna. Ob ustvarjanju za najmlajše se je veliko naučila, presenetila in navdušila so jo predvsem spoznanja nevrologije, saj se precej njihovih raziskav posveča možganskim odzivom na zvoke in glasbeno umetnost. »Videti je, da ima glasba velikansko zmožnost aktiviranja velikega dela možganov, kar je vsekakor koristno za splošno zdravstveno stanje, lahko celo zdravilno, in da so možgani zelo dovzetni za vsakršne impulze prav v zelo zgodnjem otroštvu, ko je razvoj najbolj intenziven. Ob teh spoznanjih je zamisel o izvedbi takega posebnega projekta iz nenavadne prerasla v nujno in navdušujočo. Mislim, da vsi udeleženi z velikim zanimanjem pričakujemo izvedbo, iz katere se bo mogoče učiti, kako naprej.«
Vpliv glasbe na celostni razvoj otroka
Za pojasnila, kako glasba vpliva na najmlajše in njihov razvoj, smo povprašali Katarino Zadnik, predstojnico oddelka za glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Ta nam je povedala, da se zaznavanje zvoka začne že v prenatalnem obdobju, v drugem trimesečju nosečnosti. »Že plod se začne odzivati na zvok z gibanjem in tudi nekatere zvoke, ki prihajajo prek materinega telesa iz zunanjega sveta, začne pomniti. Takoj ob rojstvu se dojenček odzove na zvok tako, da obrne glavo proti izvoru zvoka, kmalu pa začne ločevati in prepoznavati materin glas od drugih glasov.« V zgodnjem razvoju ima lahko glasba različne funkcije, otroka lahko umirja, uspava ali spodbudi v različne aktivnosti. Na ta način ima glasba pomembno vlogo v celostnem razvoju otroka. »Vpliva na gibalni razvoj (prvi odziv na glasbo je gib, otrok bo na izrazito ritmično glasbo ali glasbo v hitrem tempu začel premikati noge – gibal se bo v kolenih ali poskakoval v naročju matere), čustveni razvoj (glasba ga bo lahko v celoti prevzela in ji bo globoko prisluhnil, lahko ga bo umirila ali razveselila), socialni razvoj (zlasti če bo poslušanje glasbe povezano s kakšno od glasbenih dejavnosti, v kateri bo navezoval stike z odraslo osebo ali sovrstniki), govorni razvoj (zelo kmalu začne otrok posnemati zvoke iz okolja z lastnim glasom, prevzame ga zlasti živa glasba, petje odrasle osebe) in kognitivni razvoj (otrok bo usvajal in pomnil glasbene vzorce v glasbenem spominu).«
Najprej sliši, nato posluša
Kdaj malčki zares začnejo poslušati glasbo? »Slišanje je fiziološki proces zaznavanja zvoka, poslušanje pa je psihična in zelo dinamična aktivnost. V senzomotoričnem obdobju bomo z dejavnostmi pri otroku predvsem spodbujali slušno občutljivost, senzibilnost na zvok. Ključno je, da bo otrok začel usmerjati lastno pozornost najprej na zvok, nato na glasbo, in da bo vztrajal pri poslušanju. Razvoj poslušanja poteka v daljšem časovnem obdobju in je odvisen od različnih dejavnikih, kot so voljnost za poslušanje, usmerjanje in ohranjanje pozornosti v času poslušanja, tudi izbor glasbenih vsebin in nosilci zvoka so pomembni dejavniki. Pravzaprav je poslušanje v kateremkoli življenjskem obdobju odvisno od teh dejavnikov. Gotovo pa je v obdobju malčka slušno zaznavanje in usmerjanje pozornosti na zvok podstat v nadaljnjem razvoju poslušanja glasbe,« pojasni Zadnikova.
Premišljen izbor in dober vzor
Dojenčki, malčki in predšolski otroci so slušno odprti in dovzetni za različne glasbene zvrsti, so pokazali rezultati nekaterih tujih in domačih raziskav, pove Zadnikova. »Pri izboru glasbe ima pomembno vlogo odrasla oseba, ki naj izbira kakovostno glasbo in ponuja različne glasbene zvrsti. Na tržišču in svetovnem spletu obstaja množica glasbenih primerov, naslovljenih na dojenčke in malčke, pri čemer pa moramo biti zelo pozorni in kritični, saj mnogo teh ni ustreznih. Še posebej naj izpostavim, da otroka v tem obdobju najbolj navdušuje živo izvajanje glasbe. Kot kažejo rezultati raziskav, otroci najraje prisluhnejo petju odrasle osebe ali sovrstnika v živo. Zato je priporočljivo, da starši pojejo otroku in ga spodbujajo k petju.«
Pomembno je, da otroka pravilno uvedemo v glasbo. »Odrasla oseba mora premišljeno načrtovati izbor glasbenih vsebin in dejavnosti, ki bodo otroka motivirale k lastnemu glasbenemu vključevanju. Pri tem je odrasla oseba kreativna in je model, ki za otroka demonstrira način izvajanja. Zato je pomembno, da je izvedba glasbenih dejavnosti odraslega vselej doživeta in estetska, saj se bo otrok kaj hitro poistovetil z njim in ga pri njegovih dejanjih posnemal. Dejavnosti, s katerimi uvajamo v glasbo, so različne: petje, ritmična izreka besedil, igranje na zvočila/glasbila, pevsko in drugo ustvarjanje, glasbene didaktične igre, poslušanje glasbe. Preplet dejavnosti naj bo za otroka zanimiv, spodbude odrasle osebe pa naj ga premamijo, da bo z radovednostjo vstopil v svet glasbe in sodeloval pri dejavnostih.«
Vse večja ozaveščenost o pomembnosti glasbe pri otrocih
Zadnikova meni, da se v zadnjih desetletjih slovenski glasbeni prostor vse bolj zaveda pomembnosti glasbe v zgodnjem življenjskem obdobju. »Ozaveščenost se kaže večplastno, tako z vidika raziskovalnih rezultatov, izraženih potreb in želja staršev kot tudi povečanja glasbenih programov za najmlajše na glasbenem trgu v javnem in zasebnem sektorju. Pomemben prostor vnašanja kakovostnih glasbenih vsebin in dejavnosti so slovenski vrtci, ki v urniku tudi opredeljujejo dejavnosti in cilje na glasbenem področju. Trenutno smo na prelomnici posodobitev kurikulumov v vertikali izobraževanja, od vrtcev, osnovnih in glasbenih šol, kar je priložnost za obogatitev in dopolnitev nekaterih že obstoječih dobrih praks za najmlajše v slovenskem okolju.«
