Starejši so najštevilčnejša ranljiva družbena skupina, z največjim številom posameznikov, ki so zaradi socialne izoliranosti, neinformiranosti in/ali pomanjkanja znanj in sposobnosti, prikrajšani za mnoge dobrine in storitve, ki jim civilizacijsko in legalno pripadajo.
Njihov slabši položaj v primerjavi z drugimi družbenimi skupinami, je razviden tudi iz številih poročil državnih inštitucij: Računskega sodišča, Varuha človekovih pravic, Zagovornika enakih možnosti in področnih inšpekcij, ki brez izjeme dokazujejo ali kažejo na diskriminacijo starejših, opozarja Biserka Marolt Meden iz Srebrne niti.
To se je zgodilo pod Šarcem, Janšo in Golobom
Izpostavlja, da kljub njihovim večkratnim pozivom vladi in pristojnim ministrstvom, ki so utemeljevali potrebo in nujnost vzpostavitve ustreznega državnega instrumenta za varstvo starejših, odziva ni bilo, »kar je bila posledica sistematičnega odrivanja problematike starejših s strani odločevalcev zadnjih treh vlad. Zato ponovno zahtevamo vzpostavitev varuha pravic starejših, pri čemer je ključni argument, da velik delež prebivalstva, ki je to državo izgrajeval in vzdrževal, nima svojega zastopnika, imajo pa ga na primer športniki,« je osvetlila Marolt Medenova.
Ni za odlašati
Za starejše bi radi izborili enotno točko, kamor bi se lahko obrnili v iskanju ustreznih informacij. »Prav oni se namreč dokazano srečujejo s številnimi stiskami, pogosto pa nimajo nikogar, na kogar bi se lahko obrnili," razlaga sogovornica.
Od vlade in ministrstev pričakujejo hiter odziv in jim sporočajo, da pripravljeni sodelovati pri vzpostavitvi varuha starejših s strokovnim znanjem in izkušnjami.
