Negotove globalne razmere, zlasti vojna v Ukrajini, botrujejo spremenjenim in velikopoteznim načrtom ministrstva za obrambo glede tega, kako naj bi se do leta 2040 razvijala Slovenska vojska. Vojaški proračun bi po predlogu ministrstva dva odstotka BDP dosegel že leta 2030 in na tej ravni ostal do leta 2040. »Varnostno okolje v Evropi se poslabšuje, zato si ne moremo zatiskati oči, da bodo šle stvari mimo nas,« je na javni predstavitvi predloga resolucije minister za obrambo Marjan Šarec izpostavil potrebo po prilagajanju izzivom časa. Prejšnjo resolucijo je DZ sprejel februarja lani, nekaj tednov pred napadom Rusije na Ukrajino.
Večja zračna flota
Predlagani dokument načrtuje razvoj vojske v dveh ciklih, do leta 2030 in od 2030 do 2040. Zaradi zamud pri izpolnjevanju zavez do zavezništva Nato bo med naložbami prvega razvojnega obdobja v ospredju nakup osemkolesnikov za oblikovanje dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin. Spomnimo, da je prejšnji minister Matej Tonin tik pred koncem mandata sklenil pogodbo o nakupu 45 osemkolesnikov boxer, njegov naslednik in aktualni minister Šarec pa se je odločil za umik iz posla. Koliko bo umik stal Slovenijo, še ni znano, prav tako ne, katere osemkolesnike naj bi država kupila namesto boxerjev. Odmevni so tudi načrti o okrepitvi zračne flote. Transportno letalo tipa spartan je že naročeno in ga v Sloveniji pričakujejo letos. Resolucija predvideva tudi nadgradnjo obstoječih helikopterskih zmogljivosti ter hitrejšo nabavo drugega transportnega letala, ki ga bodo lahko uporabili tudi za gašenje požarov, je povedal Šarec.
Kako pridobiti in zadržati vojake?
Predlog resolucije predvideva, da bo SV v mirnodobnem obdobju obsegala deset tisoč pripadnikov z možnostjo povečevanja števila. S pridobivanjem kadra in zagotavljanjem boljših delovnih pogojev ter kariernih poti za pripadnike in pripadnice SV se je ukvarjalo kar nekaj ministrov zapored. Predlog resolucije za spodbujanje zaposlovanja v vojski izpostavlja štipendije, izvajanje delovnih praks in tabore za mlade, pa tudi boljšo socialno in ekonomsko obravnavo tistih, ki bi si izbrali takšno kariero; med drugim z boljšim dostopom do stanovanj.
Ministrstvo je sicer v obravnavo na vladi že pred prazniki vložilo predlog novele zakona o službi v SV, ki med drugim predvideva znižanje zaposlitvenih pogojev za vojaka s srednješolske na osnovnošolsko izobrazbo. Vojak z dokončano osnovno šolo bi moral ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi skleniti tudi pogodbo o izobraževanju ob delu za pridobitev srednješolske izobrazbe, šolanje pa bi mu plačala država.
Ali Slovenija potrebuje vojaško akademijo?
Predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV do leta 2040, ki naj bi jo državni zbor sprejemal spomladi, določa ustanovitev posebnega vojaškega visokošolskega zavoda. To pomeni, da bi imela SV pod okriljem Morsa svoje izobraževalne programe prve in druge bolonjske stopnje, postavili pa so tudi nastavke za srednjo šolo. Do teh načrtov je kritičen dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Iztok Prezelj, sicer član katedre za obramboslovje. Meni, da je Slovenija premajhna za tako imenovano vojaško akademijo in da bi se bilo pri vojaškem izobraževanju bolje povezati z obstoječimi izobraževalnimi ustanovami.
Do ustanovitve vojaške akademije naj bi bili zadržani tudi v SD, saj jih skrbi, da bi takšen zavod onemogočal šolanje vojaškega kadra po programih, ki so usklajeni s civilnim javnim šolskim sistemom. Zadržki Levice se medtem nanašajo na povečevanje izdatkov za vojsko, čemur v najbolj levo usmerjeni koalicijski partnerici niso bili nikoli naklonjeni.
