Po ministrovi oceni v večini slovenskega zdravstva ni izrednih razmer. "Zdravstveni domovi prilagajajo ekipe, sodelujejo, v Ljubljani pa ne delajo na tak način, ne v UKC Ljubljana, še manj pa v ZD Ljubljana."
»V teh časih je nedopustno čakati pred zdravstvenim domom, da dobiš zdravnika je,« je dejal minister Bešič Loredan in dodal, da bi morali po njegovem mnenju drugače organizirati vpisovanje pacientov. Ob tem je omenil, da da ministrstvo nima kompetenc glede delovanja zdravstvenih domov, bil pa je odrejen izredni nadzor v ZD Ljubljana. O tem, kaj se dogaja v ZD Ljubljana, morajo razpravljati v Mestni občini Ljubljani.
Ljubljanskega župana Zorana Jankovića je najbolj razburilo, da je Bešič Loredan pred dnevi namignil, da ZD Ljubljana obeh nedavno zaprtih zdravstvenih domov v Ljubljani nima namena znova odpirati, saj da si glede na signale, ki jih je prejel, Janković želi »super« zemljišči dolgoročno prodati, zdravstveno dejavnost pa strniti drugje. Minister odgovornost za klavrne razmere in hudo pomanjkanje družinskih zdravnikov na območju Ljubljane pripisuje tako direktorici kot občini, ki je soustanoviteljica zavoda. »V sanjah si ne predstavljam, da bi kakšen župan prodajal zdravstvene domove, ker so na elitnih lokacijah. Kar so mi prišepnil, sem povedal. Želim si, da bi bile to lažne informacije. Ko pa dobiš te informacije iz več koncev, je to znak za rdečo luč. Vse je v rokah mestnega sveta ljubljanske občine,« je danes dodal minister.
Nadaljevati dobre prakse in presekati vpliv politike
»Sklenili smo, da se bomo zgledovali po najboljših. S tem mislim Fince,« je dejal minister Bešič Loredan in dodal, da je cilj socialna država z javnim zdravstvenim sistemom, s storitvami, ki so enake za vse, pacient pa mora biti v središču pozornost.
Bešič Loredan je skupaj s sodelavci v zadnjih tednih obiskal bolnišnice in zdravstvene domove po Sloveniji. Ugotovili so, da je veliko dobrih primerov, dobrega, načrtnega vodenja, pravočasnega ukvarjanja s sprotnimi težavami, zato v teh ustanovah ni težav s kadri in organizacijo. Tako je po ministrovih besedah na primer v Zdravstvenem domu Lendava, Črnomelj, v bolnišnici v Slovenj Gradcu, tudi v Velenje je vzorno urejeno, a je tam zaradi nestrinjanja z lokalno politiko na odstrelu direktor. »To je ključno. Naloga vlade je, da preseka vpliv politike na vodenje zdravstvenih domov,« trdi Bešič Loredan.
Minister je še spomnil, da je Sloveniji od 110 do 120 tisoč ljudi brez osebnega zdravnika več kot 10 let, mnogi pa se ne želijo opredeliti. »Opredeljenega zdravnika ni mogoče zagotoviti takoj in zdaj, ker jih ni,« je bil jasen minister, ki dodaja, da povsod po državi nimajo težav z osebnimi zdravniki.
Fides krši stavkovni sporazum
Pred nami je tudi stavka zdravnikov. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides jo namerava izvesti prihodnjo sredo. Vlada meni, da Fides s stavko krši navedeni sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti, iz katerega poleg dogovora o vzpostavitvi ločenega stebra v okviru plačnega sistema izhaja, da Fides do 1. aprila oziroma 30. junija 2023 ne bo sprožil stavkovnih aktivnosti.
»Večini zdravnikov in zobozdravnikov se z uveljavitvijo teh aneksov plače povišujejo za približno 20 odstotkov, kar ob dejstvu, da se je Fides s sporazumom iz oktobra zavezal, da vsaj do 1. aprila 2023 ne bo sprožil nobenih stavkovnih aktivnosti, navaja na domnevo, da gre za zlorabo pravice do stavke,« so dodali.
Vlada ne sprejema načina, za katerega se je odločil stavkovni odbor Fidesa. »Pogajanja vedno pomenijo kompromis, in ne igre, v kateri ena stran dobi vse na račun druge strani in predvsem na račun pacientov. Vlada meni, da ravnanje Fidesa pomeni zlorabo pravice do stavke, ki je sicer kot civilizacijska pridobitev zapisana tako v ustavi kot v zakonu o stavki in tudi v mednarodnih konvencijah s področja urejanja delovnih razmerij,« je še dejal Bešič Loredan.
Na vprašanje, ali bodo s predstavniki sindikata pred stavko še sedli za skupno mizo, je minister odvrnil, da bodo stavkovne zahteve obravnavane v skladu z že podpisanim sporazumom. »Vseh pet zahtev, ki so tukaj naslovljene, lahko zapremo v pogajanjih o zdravstvenem stebru do 1. aprila,« je prepričan. V ponedeljek je sicer na ministrstvu predviden pogovor s predstavniki Fidesa, a za zdaj še ni jasno, če bo do njega prišlo.
