Po podatkih Statističnega urada RS je bilo od januarja do novembra lani zabeleženih nekaj manj kot 14,9 milijona prenočitev, kar je za 42 odstotkov več kot v enakem obdobju predlani in za 0,9 odstotka manj kot v primerjalnem obdobju leta 2019. Domači turisti so ustvarili 5,2 milijona oziroma 35 odstotkov vseh prenočitev, tuji pa 9,6 milijona oziroma65 odstotkovprenočitev. Podatkov za december sicer še ni, a turistični delavci so zadovoljni, saj lanska sezona skoraj dosega številke iz predkoronskih let. »S skoraj 15 milijoni prenočitev v prvih enajstih mesecih in prilivom iz naslova izvoza potovanj do vključno oktobra smo v slovenskem turizmu dosegli raven v primerjalnem obdobju predkriznega leta 2019,« je povedala Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO).
Dobri decembrski rezultati
Po turistično najbolj obiskanih destinacijah so večinoma zadovoljni z obiskom v božično-novoletnem času. »Nastanitvene zmogljivosti so bile med božično-novoletnimi prazniki zapolnjene. Prav tako je bila dobro obiskana celotna destinacija Kranjska Gora, zato ne bi mogli biti bolj zadovoljni s turistično zasedenostjo v tem času,« so nam povedali pri Turizmu Kranjska Gora, kjer pa se že veselijo številnih športnih prireditev, ki bodo zagotovo dodatno pripomogle k prepoznavnosti destinacije. »Letos bo destinacija Kranjska Gora gostila kar nekaj velikih športnih dogodkov: Zlato lisico, pokal Vitranc, svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju in finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. V sklopu teh velikih dogodkov pričakujemo veliko ljudi oziroma športnih navdušencev (točno število je težko napovedati), tako domačih kot tujih obiskovalcev.«
Roke si manejo tudi v Mariboru: »Z letošnjimi turističnimi rezultati smo zadovoljni, od septembra smo presegali rezultate iz leta 2019, ki je sicer veljalo za najuspešnejše turistično leto v Sloveniji. Ocenjujemo, da je bila povprečna zapolnjenost nastanitvenih kapacitet med božično-novoletnimi prazniki okoli 65-odstotna (leta 2021 je bila okoli 40-odstotna, leta 2019 pa 50-odstotna).« So pa v Zavodu za turizem Maribor povedali, da se že pripravljajo na velik dogodek julija: »Letos bo mesto Maribor gostitelj največjega športnega dogodka pri nas doslej, Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM) Maribor 2023. Tega se bo med 23. in 29. julijem udeležilo 2800 mladih športnikov, okoli 2000 spremljevalcev, delegatov in izvajalcev tekmovanj, ob tem pa še številni prostovoljci, predstavniki domačih in tujih medijev ter predvidoma okoli 5000 domačih in tujih obiskovalcev.«
V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč ocenjujejo, da je bila praznična sezona dobra, zagotovo boljša kot leta 2021 in večinoma primerljiva z zadnjim predkoronskim letom, 2019.
Od tujih turistov so v prvih enajstih mesecih leta 2022 v Sloveniji največ prenočitev ustvarili turisti iz Nemčije (18,4 % prenočitev vseh tujih turistov) ter iz Avstrije (8,7 %), Italije (8,4 %), Nizozemske (6,5 %) in Češke (5,8 %).
Tudi v Uniturju so nam potrdili, da so bile med božično-novoletnimi prazniki namestitvene kapacitete na Rogli in v Termah Zreče skoraj v celoti zasedene. Marca pa bodo ponovno gostili FIS Svetovni pokal v deskanju na snegu v paralelnem veleslalomu. »Na podlagi izkušenj iz preteklih let pričakujemo, da se bo svetovnega pokala Rogla 2023 udeležilo okoli 120 najboljših deskarjev in deskark na svetu ter 70 članov spremljevalnih ekip iz 20 držav.«
V občini Piran pa so na primer od 25. decembra do 1. januarja zabeležili skoraj 24 tisoč hotelskih prenočitev. »To je za 27 odstotkov več kot leto prej v enakem obdobju, a za 17 odstotkov manj kot leta 2019,« pojasnjujejo v Turističnem združenju Portorož.
Načrtovana digitalna preobrazba
Ob uspešnem ponovnem zagonu turizma pa se panoga še vedno sooča z velikimi izzivi, kot so podražitve energentov in pomanjkanje kadrov. Lani je STO pripravila strategijo, ki se nanaša na digitalno preobrazbo panoge. Z njo želijo opolnomočiti deležnike za podatkovno podprto odločanje, personalizirati doživetje za gosta in izboljšati digitalne kompetence zaposlenih v turizmu. Do leta 2026 naj bi STO za digitalno preobrazbo namenila najmanj pet milijonov evrov. »STO bo tudi v letu 2023 v sodelovanju s slovenskim turističnim gospodarstvom in drugimi partnerji turizem usmerjala na pot, ki vodi v še bolj trajnostno in odporno prihodnost. Izvedli bomo vrsto promocijskih in razvojnih projektov, med najpomembnejšimi sta razvoj nacionalnega podatkovnega središča in oblikovanje modela organiziranosti slovenskega turizma. Posebno pozornost bomo namenili krepitvi znanja in kompetenc zaposlenih v turizmu, dvigu ugleda poklicev v turizmu in gostinstvu, spodbujanju razvoja produktov višje dodane vrednosti in nadaljnji krepitvi prepoznavnosti in ugleda Slovenije, med drugim tudi v okviru globalno odmevnih športnih dogodkov v Sloveniji.«
Slovenija je lani sprejela tudi strategijo turizma do leta 2028, s katero sledi načelu »nekaj več, a veliko bolje«, kar pomeni cilj zmernega povečanja števila turistov in njihovih prenočitev ter bistven dvig kakovosti storitev in dodane vrednosti. Vlada je ocenila, da bo celotno turistično povpraševanje do leta 2028 zagotovilo 2,1 milijarde evrov dodane vrednosti.
