Pol leta po katastrofi

Iz pepelnate puščave na Krasu že "poganja" novo, zeleno življenje

Ana Cukijati, Alenka Ožbot
3. 1. 2023, 17.38
Deli članek:

»Vsi smo bili ena sama velika in usklajena ekipa s skupnim ciljem v boju proti grozeči nevarnosti, požarni stihiji,« se po skoraj šestih mesecih od največjega požara v naravi pri nas spominja poveljnik novogoriških poklicnih gasilcev Simon Vendramin, ki je bil vodja intervencije. Da je bila to velika preizkušnja za vso Slovenijo, pa meni župan občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar.

Profimedia
Poročilo poletnega požara na Krasu, ki je divjal dva tedna, se razprostira na 85 straneh.

»Gašenje tako obsežnega požara oziroma več požarov hkrati na omejenem območju ob izrednih vremenskih razmerah je bila izkušnja in izziv za vse nas, za organiziranost, pripravljenost in različne načine sodelovanja. Veliko smo se naučili. In ne samo to, kljub prizadetosti smo bili sposobni pomoč nuditi tudi italijanskim kolegom,« se na največji požar v naravnem okolju v Sloveniji po skoraj šestih mesecih ozre vodja intervencije in poveljnik novogoriških poklicnih gasilcev Simon Vendramin.

Poročilo o požaru je dolgo 85 strani

Primorske novice
Simon Vendramin

Zanj se je glavnina dela začela šele, ko je bil ogenj pogašen. »Ob tako obsežnem požaru lahko moje delovne obveznosti razdelimo na dva dela: gašenje predstavlja približno 30 odstotkov dela, preostanek pa nastopi po požaru. Obsega zbiranje vseh podatkov, pripravo analiz ter gradiv za poročila ... Po gašenju me tako vedno čaka veliko administrativnega dela.« Poročilo poletnega požara na Krasu, ki je divjal dva tedna, se razprostira na 85 straneh.

Kot je že večkrat poudaril, je najbolj ponosen na to, da se pri taki množici sodelujočih gasilcev in drugih služb nihče ni poškodoval, predvsem zaradi onesnaženosti terena z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, medtem ko so njihovi kolegi na Hrvaškem in v Italiji v poletnih požarih beležili tudi žrtve. »Vsi smo bili ena sama velika in usklajena ekipa s skupnim ciljem v boju proti grozeči nevarnosti, požarni stihiji.«

Pogorela površina v treh občinah znaša 3705 hektarov, od tega 2900 hektarov gozda.

»Po vseh naporih, predvsem fizičnih, in mnogih neprespanih nočeh smo bili najbolj zadovoljni, ker ni bilo žrtev ter da smo uspešno obranili hiše v vaseh, ki so bile zaradi požara ogrožene. V tujini bi že imeli scenarij, koliko smrtnih žrtev bo ...« pa ga dopolni Kraševec Erik Spačal, namestnik poveljnika Gasilske zveze Goriške. »Glede na hitrost vetra in ostale oteževalne okoliščine v času požara smo naredili najboljše, kar smo lahko,« sklene in doda, da je zanimanje za gasilski podmladek v zadnjem času kar veliko. »Nekdo bo moral to območje za nami braniti,« se pošali.

Sašo Švigelj
Kar 82 odstotkov požarišča je bilo v občini Miren - Kostanjevica.

Kras in Kraševci so trdoživi

»Julijski požar je bil, ne le za občino Miren - Kostanjevica, ampak za vso Slovenijo, velika preizkušnja, ki smo jo po moji oceni opravili z odliko. Pokazale so se srčnost, solidarnost in velika vnema, da najprej pogasimo ogenj, v nadaljevanju pa, da čim prej pomagamo obnoviti pogoreli Kras,« meni župan Mauricij Humar. Kar 82 odstotkov požarišča je bilo v tamkajšnji občini. »Največ je pogorelo gozdov, žal tudi kakšen oljčnik in vinograd. Turizem je dobil hud udarec na vrhuncu sezone. A naši ljudje so trdoživi, kot feniks iz pepela se rojevajo nove ideje o sodelovanju in povezovanju, o tem, kako nadomestiti izpad turistične ponudbe in kako pomagati obnoviti gozd na edinstvenem Krasu.«

»Kraševci so trdoživi ljudje in po požaru se je hitro vse uredilo. Hitro so začeli pogozdovati, tudi naša družina je pomagala,« poudarja lastnik priljubljene picerije in gostilne Štirna v Opatjem selu Jurij Golob. »Gostje so se k njim začeli vračati po 15. avgustu, julija in v začetku avgusta je bil izpad stoodstoten. Do svetega Martina pa je bil obisk nad pričakovanji, v gostilni so se ustavile tudi številne družine gasilcev, ki so, kot mnogi drugi obiskovalci iz vse Slovenije, prišle pogledat, kje je divjal požar.«

Akcije pogozdovanja privabile množice ljudi

Na dober obisk v gostilni so vplivali tudi lepo jesensko vreme in akcije pogozdovanja, ki so na Kras privabile ogromno ljudi, nad pričakovanji, pravi Golob. »Marsikdo se je ustavil pri nas na pici in tudi zaradi teh akcij smo imeli večji obisk,« je zadovoljen gostilničar, ki je bil že takoj po požaru prepričan, da si bodo Kraševci hitro opomogli. Na Krasu je bilo namreč od nekdaj težko preživeti, ljudem ni bilo nič podarjeno, poudarja.

»Kot vodja intervencije bi se rad iskreno zahvalil vsakemu posamezniku, ki je na sleherni, nesebičen način s svojim trudom in požrtvovalnostjo pripomogel k temu, da smo s skupnimi močmi usklajeno in uspešno pogasili največji požar v zgodovini Slovenije in ponovno dokazali, da je le v slogi moč,« je sklenil Vendramin.

STA
Akcije pogozdovanja so na Kras privabile ogromno ljudi.