Glavni odbor Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides je zdravniško stavko naznanil že 8. decembra, dan po tem, ko je vlada Roberta Goloba z reprezentativnimi sindikati parafirala dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij v zdravstvu in socialnem varstvu. Slednji vključuje tudi predlog dviga zdravniških in zobozdravniških plač, a Fidesa na parafiranje dogovora ni bilo.
Pri Fidesu so se na podlagi ankete med članstvom, ki je izrazilo nezadovoljstvo z vladnim predlogom o dvigu zdravniških plač, odločili za stavko, ki so jo napovedali za januar 2023. Več podrobnosti o stavki niso navedli, so pa izrazili pričakovanje, da bi se pogajanja med njimi in vlado nadaljevala. Po oceni sindikata predlog vlade namreč ustvarja dodatne anomalije in plačna nesorazmerja, saj mlajšim zdravnikov ponuja bistveno višji dvig kot izkušenejšim. Zdravniki in zobozdravniki zahtevajo enak dvig plač za vse. Kot je znano, vladna ponudba velikemu delu mladih zdravnikom prinaša povišanje plač v skupni višini petih plačnih razredov, višjim zdravnikom specialistom pa le dva plačna razreda.
Pri Fidesu so po današnji seji stavkovnega odbora predstavili več podrobnosti glede napovedane stavke, za katero je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan ocenil, da je nepotrebna, medtem ko se je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik po poročanju STA vprašala, ali je del neke poklicne skupine morda izgubil stik z realnostjo in razmerami v državi. Njena izjava je bila pozneje deležna kritik tako Fidesa kot Mladih zdravnikov Slovenije.
Politika zdravnike s svojim odnosom odganja
Stavkovne zahteve Fidesa je danes predstavil podpredsednik sindikata in vodja Fidesove pogajalske skupine Gregor Zemljič, ki je poudaril, da smo v slovenskem zdravstvu na žalost prišlo do točke, ko v središču nista več bolnik ter odnos med bolnikom in zdravnikom, temveč so v središču politično obračunavanje in prazne politične obljube, ob tem pa so vedno pogostejši napadi na zdravnike. Izpostavil je še, da so zdravniki in zobozdravniki zadnja leta z ogromnimi močmi vzdrževali javni zdravstveni sistem ter znotraj trenutnega stanja in zmožnosti poskušali zagotoviti čim boljšo oskrbo, ob tem pa politika dnevno ustvarja razmere, ki so ravno v nasprotju tega, kar bi pričakovali, da se torej zdravnike zadrži v javnem sistemu. S svojim odnosom jih odganja. Zdravniki zdravstveni sistem zapuščajo iz različnih razlogov, a »vprašanje je, kam lahko gre bolnik.« »zato je naše sporočilo, da smo zdravniki in bolniki in politika oziroma odločevalci, ne sovražniki, ampak zavezniki, ki bi morali graditi na boljšem in bolj dostopnem zdravstvenem sistemu.«
Stavkovne zahteve
Po navedbah Zemljiča je njihova prva stavkovna zahteva ta, da od »vlade zahtevajo javno in jasno opredelitev, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvenem sistemu niso odgovorni zdravniki.« Hkrati zahtevajo, da ostro obsodi vsako obliko nasilja nad zdravniki in ostalim zdravstvenim osebjem, ter da zdravnike in zdravnice »kot nosilce zdravstvene dejavnosti preko uradnih zdravniških organizacij oziroma njihovih predstavnikov vključi v reformo in oblikovanje boljšega in dostopnejšega javnega zdravstvenega sistema.«
Druga stavkovna zahteva je takojšnja naslovitev več kot leto dni trajajočih plačnih nesroazmerij, brez da bi se ob tem ustvarjala nova nesorazmerja. Tako zahtevajo enak dvig plač za vse najkasneje do 1. aprila 2023. Zemljiča je ob tem navedel, da ima vlada do najizkušenejših zdravnikov omalovažujoč odnos in jim sporoča, da jih ceni slabše od njihovih mlajših sodelavcev.
V svoji tretji zahtevi po navedbah Zemljiča pričakujejo jasno opredelitev oziroma začrtanje kariernih poti zdravnika »od najmlajšega do najstarejšega, najizkušenejšega,« s tem bi naslovili tudi tiste najizkušenejše zdravnike, ki so ključni za delovanje in prihodnost dostopnega, strokovnega in kvalitetnega javnega zdravstvenega sistema. Zahtevajo tudi, da se reši prenos napredovanj, ki so dosežena v obdobju specializacije, v obdobje, ko zdravnik dela kot specialist.
V zadnjem obdobju se po njegovih navedbah vrši tudi pritisk na standarde in normative, ki zagotavljajo varno in storkovno oskrbo bolnikom. Trenutno se na področju primarnega zdravstva čutijo težnje po bistvenem dvigovanju normativov. Zdravniki odhajajo, bolniki pa padejo na ramena zdravnikov, ki ostajajo. Njihova zadnja zahteva je tako dosledno upoštevanje standardov in normativov, določenih v modri knjigi, in vzpostavitev »pravnih podlag in virov financiranja za fleksibilno nagrajevanje zdravnikov in zobozdravnikov,« ki te standarde in normative presegajo.
Zemljič je poudaril, da so se glede na razmere, v kakršnih se je znašel zdravstveni sistem, odločili za enodnevno stavko, ki bo potekala 11. januarja. Če na drugi strani ne bo posluha, bodo prisiljeni v dodatna zaostrovanja.
