Po informacijah portala Necenzurirano.si bo namreč Agencija za varstvo konkurence (AVK) najpozneje v začetku prihodnjega leta Madžarom prižgala zeleno luč za prevzem Nove KBM, druge največje slovenske banke. S tem bo padla tudi zadnja ovira za dokončanje skoraj milijardo evrov vrednega posla, dogovorjenega maja lani. Z nakupom bomo v Sloveniji dobili novo največjo bančno skupino, ki bo združevala Novo KBM, SKB banko in štiri nekoč samostojne banke: Abanko, Banko Celje, Raiffeisen in Poštno banko Slovenije. Obvladovala bo približno 30 odstotkov domačega bančnega trga. Uradnih informacij o tem, v kateri fazi je postopek odločanja pri varuhu konkurence, ni mogoče dobiti. Toda več virov je potrdilo, da na AVK med odločanjem o soglasju za prevzem niso »trčili« ob večje zadržke, zaradi katerih ga ne bi mogli odobriti. Zlasti po tem, ko je posel na začetku septembra dovolila Evropska centralna banka (ECB). Odprtih je le še nekaj manjših vprašanj, med njimi lastništvo Bankarta. Več kot 75 odstotkov te družbe, ki upravlja infrastrukturo za kartični promet, bo namreč po novem v rokah dveh bančnih skupin: NLB in OTP. O tem je pred časom poročal tudi Večer.
Zakaj so morali Madžari čakati leto in pol
Odločanje o prevzemu druge največje slovenske banke traja že leto in pol. OTP je koncentracijo varuhu konkurence priglasil 1. julija lani. A hitro se je začelo zapletati. AVK je zahteval dodatno dokumentacijo, ki jo je dobival z zamudo. Načrte obeh prodajalcev, ameriškega finančnega sklada Apollo Global Management ter Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), je otežila tudi ruska agresija na Ukrajino. S februarjem je namreč ECB pod drobnogled vzela banke, ki so tesno povezane z Rusijo. To pa je po naših zanesljivih informacijah vplivalo tudi na ugotavljanje primernosti OTP kot lastnika Nove KBM, saj je bila več let med največjimi lastniki madžarske bančne skupine tudi družina ruskega oligarha Megdeta Rahimkulova. V Frankfurtu, kjer je sedež ECB, so bili pozorni tudi na visoko izpostavljenost OTP na ukrajinskem in ruskem trgu, ki so ga močno prizadele sankcije. Dodatno so ocenjevali ustreznost mehanizmov za preprečevanje pranja denarja v obeh bankah. Presojali so tudi tveganja, povezana z dejstvom, da Madžarska, matična država OTP, ni članica območja evra. Nekaj časa je celo kazalo, da se utegneta znotraj ECB oblikovati dva tabora držav. Po informacijah iz tujih diplomatskih krogov naj bi imele Nemčija in nekatere države s severa Evrope do madžarskega prevzema določene zadržke. Precej bolj pa naj bi mu bile naklonjene države z južnega območja evra in Francija.
Koliko denarja si je povrnila država
V vsakem primeru je Američanom v Sloveniji uspel več kot dobičkonosen posel. Po ocenah naših sogovornikov jim je v slabih šestih letih v Sloveniji uspelo potrojiti vložek. Večinski lastniki mariborske banke so postali spomladi 2016, torej v času vlade Mira Cerarja. Dogovor o nakupu so s Slovenskim državnim holdingom (SDH) sklenili že slabo leto dni prej. Dvajsetodstotni delež Nove KBM je prešel v roke Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). Kupnina nikoli ni bila javno razkrita. Iz bilanc luksemburške družbe Biser Bidco, ki je bila do zdaj uradna lastnica Nove KBM, pa je razvidno, da so zanjo plačali 265 milijonov evrov. Za primerjavo: konec leta 2013 je država med sanacijo bank v Novo KBM vplačala 870 milijonov evrov kapitala. To je pomenilo, da je država takrat banko prodala za le 40 odstotkov njene knjigovodske vrednosti. Po tem kriteriju se je NKBM uvrščala na samo dno takratnih vrednotenj bank v območju evra in (jugo)vzhodni Evropi. Leta 2019, v času vlade Marjana Šarca, je Nova KBM od države kupila tudi Abanko, do tedaj tretjo največjo slovensko banko. Zanjo je plačala 444 milijonov evrov. Skupaj z dividendami je državi prodaja prinesla 511 milijonov evrov, torej še enkrat več kot prodaja Nove KBM. Tudi to je še vedno manj od vsote, ki jo je država v Abanko vložila med sanacijo bank. Takrat je vanjo vplačala 348 milijonov evrov, dodatnih 190 milijonov evrov pa v Banko Celje, ki jo je takoj zatem pripojila Abanki. To pomeni, da je država za banki, ki ju je reševala z okrog 1,4 milijarde evrov davkoplačevalskega denarja, dobila nazaj le polovico tega. Američani pa so za nakupe v Sloveniji plačali le nekaj več kot četrt milijarde evrov, saj je prevzem Abanke dejansko financirala Nova KBM. V petih letih so Američani temeljito »počistili« Novo KBM: odpuščali so zaposlene, zapirali poslovalnice, digitalizirali poslovanje, posodobili poslovne procese, pripojili manjše banke, prodajali delnice v različnih podjetjih in pakete slabih terjatev. V tem času so si iz banke izplačali za 274 milijonov evrov bruto dividend. Torej celo nekoliko več, kot so leta 2016 plačali zanjo. Samo lani je Skupina Nova KBM ustvarila 209 milijonov evrov čistega dobička. Še vedno ni jasno, koliko od skupaj 337 milijonov evrov prenesenega dobička si bodo Američani izplačali tik pred prodajo.
