Policija se je odzvala na očitke, uperjene proti Centru za varovanje in zaščito. Kot so uvodoma poudarili, že od samega začetka korektno sodelujejo z omenjeno službo za varovanje predsednika vlade, številnim strokovnim pomislekom o njeni ustanovitvi navkljub. Zato na diskreditacije policistov varnostnikov, »s katerimi se poskuša v javnosti upravičiti vtis, da je temeljni razlog za ustanovitev nove službe nezaupanje v njihovo delo in delo Centra za varovanje in zaščito«, ne pristajajo.
Hermetično zaprtje vseh javnih krajev
Kot temeljni razlog za ustanovitev nove Službe za varovanje predsednika vlade je bilo v enem od prvih odzivov v javnosti na obtožbe o političnih pritiskih na delo policije »izpostavljeno domnevno nezaupanje predsednika vlade do policistov varnostnikov. Argument je temeljil na očitku, da se je v medijih pojavila fotografija otroka varovane osebe, ter na pavšalnih in nepotrjenih obtožbah o odtekanju informacij«.
Ob tem so na policiji pojasnili, »da policisti varnostniki skrbijo za varovanje varovanih oseb, to pa ne pomeni, da lahko komur koli prepovedujejo fotografiranje varovane osebe in oseb, ki se nahajajo ob njej, ko se te znajdejo na javnem kraju. Tega ni mogoče preprečiti, saj bi to zahtevalo hermetično zaprtje vseh javnih krajev, kjer se varovana oseba pojavlja, kar ni niti smiselno niti realno mogoče. Zato očitek, da si zaradi tega dogodka slovenski policisti varnostniki ne zaslužijo zaupanja, kaže na popolno nepoznavanje dela in pristojnosti policistov varnostnikov«.
Odtekanje informacij
»Glede pavšalnih obtožb o odtekanju informacij« pa so poudarili, »da so policisti varnostniki skrbno izbrani pripadniki policije, ki so se izkazali z osebnostno zrelostjo, zavezanostjo etičnim in moralnim standardom ter visoko stopnjo integritete«, in dodali, da »vsak sum odklonskega ravnanja s strani uslužbenca policije preverimo in proučimo, glede na zbrane ugotovitve pa tudi izvedemo ustrezne ukrepe. Vendar pa ne pristajamo na neupravičene obtožbe, brez kakršnih koli dodatnih pojasnil in konkretnih dejstev, ki bi te navedbe potrdili, in jih zato ostro zavračamo«.
Za varovanje varovanih oseb sicer ne skrbi le ozka skupina policistov varnostnikov, »temveč celoten Center za varovanje in zaščito s svojimi številnimi oddelki, ki poleg nalog, ki so vidne javnosti in varovanim osebam, z namenom njihovega celovitega varovanja izvajajo še množico drugih preventivno-operativnih aktivnosti«.
Ne strinjajo se, da gre za enak koncept
CVZ ima sicer več kot 30-letno zgodovino. V tem času so varovali papeža Janeza Pavla II., predsednika Združenih držav Amerike Billa Clintona, varovali so tudi srečanje ameriškega in ruskega predsednika Georgea Busha in Vladimirja Putina, pa obisk britanske kraljice Elizabete II., ter dve predsedovanji Slovenije Svetu EU.
Kljub temu, da je varovanje varovanih oseb zelo natančno opredeljeno z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije in podzakonskih aktih, so v policiji spoštovali novo sprejeto vladno uredbo, ki je spremenila način varovanja predsednika vlade. »Moramo pa poudariti, da se z utemeljevanjem, da gre pri organizaciji novonastale službe za enak koncept, kot je bil uporabljen pri varovanju nekdanjega predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, ne moremo strinjati. Organizacija tedanje službe se je razlikovala v temelju, saj varnostniki, ki so takrat varovali dr. Janeza Drnovška, niso bili premeščeni nikamor, niso postali del kabineta predsednika vlade, temveč so ostali zaposleni na CVZ oz. Uradu za varnost in zaščito, kot se je takrat imenoval, ki je bil del Policije in neposredno odgovoren notranjemu ministru.«
Trenutna skupina za varovanje predsednika vlade pa je bila začasno premeščena iz policije, ki ji za svoje delo ne odgovarja več. Prav tako pri njenem izboru, ki bi moral potekati na podlagi najvišjih strokovnih meril, policija ni sodelovala.
»Istočasno je predvideno, da Policija Službi za varovanje predsednika vlade za njeno učinkovito delo nudi preventivno, operativno in logistično podporo, informacije o morebitnih varnostnih pojavih, ki bi ogrožali varovano osebo, in druge podatke. Takšna sistemska podpora Centra za varovanje in zaščito novonastali službi torej že sama po sebi dokazuje zaupanje v delo CVZ.«
V samem vrhu
Policija je nadalje poudarila, da policisti varnostniki po svoji usposobljenosti segajo v sam vrh slovenske policije. Na razpis za delo v CVZ se lahko prijavijo šele po tem, ko so že pridobili nekaj izkušenj na terenu, nato morajo prestati psihofizično izjemno zahteven izbirni postopek. Temu sledi še bolj zahtevno usposabljanje, ki traja 528 ur in poleg najbolj osnovnih veščin za varovanje oseb zajema še številne druge vsebine usposabljanja, kot so defenzivna in taktična vožnja, protokolarna pravila in druge oblike varovanja. Učni proces zajema tudi spoznavanje in obvladovanje natančnega poznavanja prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, ter predvidljivih tras, po katerih običajno potujejo varovane osebe.
Tudi ko enkrat pridobijo naziv policista specialista – varnostnika, se njihovo usposabljanje ne konča, temveč se usposabljajo ves čas, vzdržujejo fizično kondicijo, trenirajo borilne veščine in rokovanje z orožjem, vožnjo motornih vozil in tako dalje., urijo pa se tudi v drugih veščinah in znanjih, da se lahko čim bolj prilagodijo vsakodnevnim dejavnostim in navadam varovanih oseb ter jih suvereno varujejo v vseh situacijah, tudi med njihovimi prostočasnimi in športnimi dejavnostmi, denimo med smučanjem, plezanjem, plavanjem in tako dalje.
Zaradi kadrovskih stisk pri osebnem varovanju za kadrovsko pomoč občasno zaprosijo tudi policiste iz drugih enot, denimo iz Specialne enote, ki so prav tako usposobljeni po posebnem programu za osebno varovanje. V tako imenovanem super volilnem letu 2022 pa je CVZ zaradi povečanja števila varovanj na delo napotil tudi večje število manj izkušenih policistov varnostnikov, ki so bili prav tako primerno usposobljeni.
