"Novi posnetki skritih kamer kažejo, da zloglasna klavnica Košaki ni osamljen primer v malomarnem odnosu podjetja do trpljenja živali. Tudi v klavnici Kmetijske zadruge Rače, ki je bila zgrajena po sodobnih evropskih smernicah, delavci rutinsko zlorabljajo živali z električnimi palicami, omama živali pred zakolom pa je pomanjkljiva ali celo neizvedena," so ob objavi posnetkov zapisali v društvu AETP (Animal Enterprise Transparency Project oz. Projekt transparentnosti živalskih obratov).
Sodelavci društva so na podlagi posnetkov ugotovili, kot navajajo, primere nepravilne omame z električnim šokom. Zapisali so, da skoraj v polovici vseh videnih poskusov omame ni bilo dovolj visokega električnega toka, da bi bila živalim zagotovljena začasna izguba zavesti. "Te živali so bile podvržene veliki verjetnosti, da so klanje doživele telesno paralizirane, a hkrati pri zavesti," je društvo zapisalo v sporočilu za javnost.
Eko gor ali dol: v klavnico gredo živali žive, iz nje pa po kosih
V društvu si prizadevajo z objavo na skrivaj pridobljenih posnetkov "rabe in zlorabe domačih živali" odpirati vpogled v zakulisje živalskih obratov in tako omogočati informiran javni diskurz o reji živali. Napovedali so, da bodo neobdelane posnetke iz klavnice KZ Rače in pisno prijavo v kratkem predali območni inšpekcijski službi Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
"Ne glede na to, ali govorimo o ekološko vzgojenih bikih s planin, kravah mlekaricah, Panvitinih pujsih ali svinjah z Ljutomerčana; živali pridejo v klavnico žive, iz nje pa po kosih. V tem procesu ne more biti nič 'humanega' in sprenevedanje o tem bi moralo biti odveč," so še zapisali v društvu AETP.
Zadeve bodo proučili
Vodja obrata klavnice pri KZ Rače Simona Sternad Vogrin je povedala le, da bodo zadeve proučili in analizirali ter takrat podali izjave.
Klavnica KZ Rače je po navedbah vodje klavnice peti največji tovrstni obrat v Sloveniji. Kot kažejo podatki s spletne strani KZ Rače, je registrirana za klanje govedi, prašičev, ovc, koz, konjev in nojev, storitve klanja pa opravlja za mesarje, za druge kmetijske zadruge in za domačo porabo. V letu 2021 je imela celotna zadruga za 7,8 milijona evrov poslovnih prihodkov, leto je sklenila z manjšim dobičkom in 63 zaposlenimi.
Posnetki iz mariborske klavnice
Društvo AETP je lani poleti javno objavilo posnetke domnevno spornega ravnanja z živalmi na farmi Ljutomerčan, a inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v času nadzora, ki je trajal več dni, niso ugotovili večjih nepravilnosti.
Pred skoraj natanko enim letom so zaokrožili tudi posnetki ravnanja z živalmi v mariborski klavnici Košaki TMI. V družbi so takrat v odzivu obžalovali neustrezno ravnanje z živalmi na posnetkih, v nadaljevanju pa so nekateri trgovci s polic začasno umaknili njihove izdelke. Stekel je inšpekcijski postopek, prav tako je bil uveden prekrškovni postopek zaradi kršitev zaščite živali pri zakolu zoper podjetje in njegovo odgovorno osebo ter dva zaposlena.
Po objavi posnetkov iz Košakov so se odzvali v gospodarskem interesnem združenju GIZ Mesne industrije Slovenije, kjer so navedli, da je v slovenskih klavnicah etični odnos do živali standard. Navedli so, da je v velikih klavnicah stalno prisoten uradni veterinar ter da vsi postopki v procesu zakola potekajo skladno z veljavno zakonodajo. Usposobljeno osebje na klavni liniji je pri tem dolžno preprečiti vsako nepotrebno trpljenje živali, so v GIZ zapisali pred enim letom, ob tem pa jasno obsodili "vsakršno neetično ravnanje, ki vodi v fizično in psihično trpljenje živali".
