Kriminalistična preiskava

Posli nekdanjega ministra Vizjaka pod drobnogledom: trl jajca, vozil alkoholiziran in, kot kaže, tudi urejal donosne posle prijateljem

Primož Cirman, Tomaž Modic
12. 12. 2022, 10.13
Posodobljeno: 12. 12. 2022, 10.18
Deli članek:

Kateri posli nekdanjega ministra za okolje so pod drobnogledom Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU)?

STA
Andrej Vizjak je, kot kaže, ministroval precej »po domače«. Senku Pličaniču (desno) je ministrstvo oddalo za več kot 600 tisoč evrov poslov.

Nekdanji minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je v kriminalistični preiskavi. Na ministrstvu so namreč potrdili, da so jih konec novembra obiskali kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). »Pridobivali so podatke za uspešno izvedbo predkazenskega postopka. Postopek se vodi zaradi razlogov za sum kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Na ministrstvu aktivno sodelujemo pri preiskavi. Vso zahtevano dokumentacijo smo jim izročili,« so pojasnili na ministrstvu, ki ga zdaj vodi Uroš Brežan.

Pri tem so poudarili, da vsebine preiskave ne morejo komentirati. Toda po naših informacijah so jih zanimali posli ministrstva s podjetjem Sol.Lex.Sus, ki ga obvladuje Senko Pličanič, Vizjakov prijatelj in nekdanji hišni svetovalec ministrstva. Gre za enega od največjih zmagovalcev obdobja nekdanje vlade Janeza Janše. Ministrstvo za okolje in prostor mu je namreč oddalo za več kot 600 tisoč evrov poslov. Dobival je naročila za pripravo zakonodaje in drugih predpisov. Ministrstvo je s Pličaničevim podjetjem sklenilo tudi pogodbo, ki mu bo v devetih letih prinesla 2,4 milijona evrov prihodkov.

Edini konkurent izgubil spomin

Kot že omenjeno, na ministrstvu ne pojasnjujejo, kateri posli zanimajo kriminaliste. Toda na Necenzurirano.si so v zadnjem letu in pol razkrivali, da je Pličaniču donosne pogodbe, ki so mu de facto zagotavljale monopol pri pripravi zakonodaje, omogočil prav Vizjak – z organizacijskimi spremembami na ministrstvu. Ena prvih Vizjakovih potez je bila tako razpustitev službe za sistem okolja in prostora, ki je delovala kot pravna služba ministrstva. Imela je več kot deset ljudi, ena njenih ključnih nalog pa je bila priprava zakonodaje. Z oslabitvijo uradniškega aparata je Vizjak odprl pot za povečanje vpliva političnih prijateljev in lobistov na pripravo zakonov in predpisov. Obenem je našel razloge za najemanje zunanjih pravnih svetovalcev, ki jim je zagotovil visoke prilive.  

Na isti dan, ko je Vizjak razpustil pravno službo, je Pličanič ustanovil podjetje Sol.Lex.Sus. Eden njegovih prvih in največjih naročnikov je postalo ministrstvo. Pri teh poslih je bilo več kot očitno že vnaprej znano, da jih bo dobil Pličanič. Edini protikandidat pri petih javnih naročilih, na katerih so iskali pravno podporo pri pripravi zakonodaje in drugih aktov, je bil Inštitut za upravno pravo. Obvladuje ga Gorazd Trpin, Pličaničev kolega iz profesorskih vrst. O tem, kako »resno« konkurenco je imel Pličanič pri pridobivanju teh poslov, priča tudi dejstvo, da se Trpin pred časom celo ni spomnil, da bi na ministrstvo oddal 200 tisoč evrov vredno ponudbo, četudi ta znesek kar za štirikrat presega letne prihodke inštituta. »Možno, da so me pozvali k ponudbi. Povsem verjetno,« nam je odvrnil Trpin: »Najbrž sem bil dražji. Vendar se zato ne sekiram.«

STA
Andrej Vizjak

»Poslov nisem dobil zaradi prijateljstva z Vizjakom«

Vse to je krepilo sume, da je bil Pličanič kot izvajalec na razpisih ministrstva izbran vnaprej. A to naj bi bil le vrh ledene gore. Po besedah naših virov na ministrstvu so bile namreč storitve, ki jih je naročilo ministrstvo, vsaj v nekaterih primerih bodisi nepotrebne bodisi krepko preplačane. Tako je Pličanič med drugim pripravil nov zakon o varstvu okolja, za katerega so mu izplačali najmanj 167 tisoč evrov. Toda njegov izdelek je »raztrgala« zakonodajno-pravna služba državnega zbora. V 50 strani dolgem mnenju je imela pripombe k praktično vsem členom zakona. Vmes je poseglo tudi ustavno sodišče, ki je zadržalo izvajanje dela zakona, saj odloča o morebitni neustavnosti nekaterih rešitev. 

Pličanič nam je pred časom dejal, da njegovo prijateljstvo z Vizjakom in medsebojno spoštovanje ni imelo nobenega vpliva na sklenitev za več kot 600 tisoč evrov pogodb z ministrstvom. »Tega denarja ne bom dobil samo jaz, ampak moja ekipa, ki dela cele dneve in vikende. Gre za krvavo zaslužen denar, saj v tem času ne moremo delati drugih projektov za gospodarstvo. Pri tem imam še dodaten motiv, narediti nekaj za Slovenijo,« je poudarjal Pličanič. Posebej nas je opozoril, da so nov zakon o varstvu okolja pripravili zaradi številnih opominov Evropske komisije, ki bi lahko pripeljali do tožb in velikih stroškov za Slovenijo. »Uradniki na ministrstvu so dejali, da bi za spremembe zakona oziroma pripravo vseh rešitev potrebovali od štiri do pet let. To so okoliščine, v katerih je prišlo do podpisa pogodb,« je dodal.

2,4 milijona evrov v prihodnjih devetih letih

Toda Pličanič si je zagotovil donosen posel tudi za obdobje po tem, ko Vizjaka ni bilo več na ministrskem položaju. Le dva tedna pred parlamentarnimi volitvami je namreč nekdanja vlada na Vizjakov predlog prižgala zeleno luč 17 milijonov evrov vrednemu projektu, pri katerem bo največji del denarja dobilo Pličaničevo podjetje Sol.Lex.Sus. Gre za program Life IP Restart, ki ga sofinancira Evropska unija (EU). V okviru tega projekta bodo partnerji skupaj z ministrstvom do leta 2030 iskali tehnične, digitalne in okoljske rešitve za čim večjo reciklažo odpadkov v uporabne proizvode. Vlada je projekt uvrstila v načrt razvojnih programov, s čimer mu je zagotovila državno sofinanciranje. To je storila 7. aprila, manj kot tri tedne pred parlamentarnimi volitvami. Ta projekt bo Pličaniču v devetih letih prinesel skoraj 2,4 milijona evrov. Podjetje, ki ga obvladuje, bo tako letno povprečno prejemalo več kot četrt milijona evrov.