Za cilj so si zadali podrobneje preučiti in razumeti etično potrošnjo in delovanje v povezavi s podnebnimi spremembami. Izhajali so iz dejstva, da imajo mladi danes vsaj navidezno več možnosti izbire med prehranskimi vzorci kot pred leti. Vprašanje je, kako dostopni in sprejemljivi med temi vzorci so za mlade tisti, ki jih vodijo trajnostni etični principi.
V okviru kvalitativne raziskave Mladi fleksitarijanci v Sloveniji in kvantitativne raziskave Prehranjevalne navade mladih v Sloveniji so med drugim preučevali:
• kakšne so prehranjevalne navade mladih v Sloveniji;
• kako mladi izbirajo živila in koliko pri tem upoštevajo okoljske in druge etične dejavnike;
• kakšen vpliv na okolje pripisujejo posameznim živilom;
• kakšen je odnos mladih do zmanjšanja uživanja mesa v njihovi prehrani;
• kakšen je odnos mladih do uživanja beljakovinsko bogatih živil s katerimi lahko nadomeščamo meso.
Soavtorica raziskave Tanja Kamin iz FDV izpostavlja, da »je prehranjevalne navade v družbi težko spreminjati, tudi kadar vemo, da nam lahko spremembe v skladu s priporočili zagotovijo boljše počutje,in/ali vplivamo z njimi na boljše stanje naravnega in družbenega okolja. Zdi pa se ji, da so mladi vseeno bolj senzibilizirani glede določenih etičnih vidikov prehranjevanja in s pravimi spodbudami, sem prepričana, tudi bolj pripravljeni na spremembe glede nakupovanja, priprave in uživanja hrane.«
Soavtorica raziskava Andreja Vezovnik, sicer profesorica na FDV, izpostavlja, da je kar četrtina mladih izjavila, da so v zadnjem letu zmanjšali vnos mesa in mesnih izdelkov. »V skladu s tem smo zaznali, da se povečuje skupina potrošnikov, ki jim rečemo fleksitarijanci, ki vnos mesa in mesnih izdelkov zmanjšujejo zaradi njihovega vpliva na okolje ter zdravje,« je razložila Vezovnik.
Raziskava je še pokazala, da so za mlade pomembne vrednote solidarnost, globalna pravičnost in enakost, ki so povezane z reševanjem okoljskih problemov. Le malo mladih pa ta vprašanja povezuje z reševanjem okoljskih problemov, kar po mnenju raziskovalk kaže na to, da so etični vidiki prehranjevanja relativno slabo ozaveščeni med mladimi v Sloveniji. Nekaj pa je pozitivnega. Med mladimi so skupine, ki kažejo visoko ozaveščenost o določenih etičnih vidikih prehranjevanja, ki se pri nekaterih odražajo tudi v prehranskih praksah.
V teh skupinah, torej med tistimi, ki prakticirajo etično potrošnjo hrane, se to počne iz političnih in/ali nepolitičnih vzgibov. Za nepolitične motive, ki lahko vodijo v etično potrošnjo, veljajo skrb za vzdrževanje družbeno zaželene podobe telesa in/ali lastno zdravje. Med zaznanimi političnimi motivi pa prevladujejo skrb za dobrobiti okolja in živali.
