Ujeli smo vas tik pred velikim koncertom v Cvetličarni. Kakšna so pričakovanja in kolikšna je sedaj trema?
Trema je minimalna, skozi leta sem se jo naučil nadzorovati, vzhičenje pa je največje do zdaj. Na trnih smo vsi, vključno s celim bendom. Občutek, da sem razprodal cvetličarno, 1500 ljudi je res nekaj, kar mi še ni jasno, mogoče mi bo po koncertu, ko se bom začel zavedati, kaj se je zgodilo.
Imate pred koncerti kakšen ritual?
Moj ritual je, da sem z bendom v zaodrju in se povežemo med sabo. Verjetno je najpomembnejša stvar, da si pred koncertom damo roke na kup in se zelo na glas zaderemo – Šakali!
Česa nikoli ne storite dan pred koncertom in tik pred koncertom?
Dan pred koncertom zagotovo ne grem žurat in ne pijem mrzlih pijač. Na dan koncerta pa se potrudim čim manj glasno oziroma kar čim manj govoriti.
Kakšni so občutki, ko z vami poje cela dvorana?
To je občutek, ki te zasvoji, je droga za vse nas izvajalce in predvsem avtorje, ki pišemo sami, in je občutek, brez katerega ne morem več biti.
Glasbo ustvarjate sami?
Ne, v tem trenutku, sploh zadnji singel, ustvarjam z mojim bendom Šakali – brez njih ne bi bilo tega zvoka na odru, kot je danes. Šele zdaj, ko sem malo starejši, sem se začel zavedati, da ekipno delo prinese večdimenzionalni rezultat. Moja glasba je postala večdimenzionalna, ko sem vpletel več ljudi v proces ustvarjanja. Eden izmed njih je moj dobri prijatelj, Anže Langus Dagi.
Kdo je prvi filter, komu prvemu pokažete oziroma predstavite novo pesem?
Mojemu bendu, seveda. To so ljudje, ki jim najbolj zaupam, skupaj s producentom Krešimirjem Tomcem.
Se vam je kdaj pripetilo, da vam je kdo rekel, da mu kakšna vaša skladba ni všeč?
Seveda … a vedno, ko je kdo rekel, da mu moja skladba ni všeč, je bil to nekompetenten človek. Kompetentni ljudje ne rečejo tako, oni argumentirajo, rečejo z neko konstruktivno kritiko. Sicer imam raje kritiko kot pohvalo. Te dobimo itak vsi glasbeniki.
Obstaja kakšna pesem, ki ste jo naredili le zase in je niste nikoli predstavili javnosti?
Ogromno je teh pesmi. Več kot sto je takih, ki jih nisem nikoli izdal in jih tudi ne bom. Nekatere sem že sproduciral do konca, posnel, pa jih na koncu nisem uvrstil na album.
December bo kar poln nastopov. Kako se fizično in psihično pripravite na to?
Fizično sem kar pripravljen na koncerte, ki prihajajo. Največja moč moje pripravljenosti je ta vnema, ki jo imamo v bendu. Vsi smo lačni tega, vsi hočemo nastopati. Zelo pomembno je tudi, da imam ventile v življenju, ki jih nekako odpiram. Ostati v stiku s sabo in ne pozabiti na to, da si je treba vzeti prosti čas.
Kaj boste počeli jutri? Po koncertu?
Jutri bom zagotovo poležaval, a sem že z eno nogo na naslednjem koncertu, na Štuku. Naslednje tri dni bom z glavo ves čas v koncertih in v momentih, ki jih bom imel s publiko in ki se jih zelo veselim. Nedelja bo dan, ko si bom celil rane …
Kaj ali kdo vam vliva največ energije?
Verjetno je en vir energije ta moja konstantna radovednost za življenje na splošno, ki jo imam. Vedno sem se pripravljen učiti in si prizadevati, da sem boljši. Mislim, da brez tega človek stagnira. Zelo me napolni moj bend, ki ima identično vizijo, ki je bila deset let moja, sedaj pa je naša. Cela moja ekipa, ki stoji za mano. Največji del, ki me napolni, pa je publika, ko pridem na oder in ko doživim ta val pozornosti.
In spet so tu klasične novoletne zaobljube. A nam zaupate svoje?
Ne morem jih zaupati, ker jih nimam. Nikoli jih nisem imel, zame je vsak dan nova zaobljuba sebi in ljudem, ki računajo name. Edina je sicer ta, da bom še naprej delal muziko in postajal boljši v tem.
