Ena največjih težav v Sloveniji je pomanjkanje prostora v domovih za starejše. Na posteljo v enem od njih trenutno čaka več kot 12 tisoč ljudi. To je približno enako številu prebivalcev občine Idrija, Ljutomer ali Ormož. Ko je vodenje ministrstva za delo leta 2020 prevzel Janez Cigler Kralj, je napovedal, da bo gradnja domov za starejše eden od paradnih projektov nekdanje vlade.
Toda tedanji minister se težav s pomanjkanjem namestitev za starejše ni odločil reševati z gradnjo novih javnih domov, ampak z novimi posteljami v zasebnih domovih, kjer varovanci za enako oskrbo plačujejo višje cene. Ministrstvo je zato na razpisih začelo podeljevati koncesije za gradnjo. A že kmalu zatem so podjetja, ki jih je izbralo ministrstvo, z njimi začela na veliko trgovati.
V začetku leta je tako koncesijo za nov dom za starejše v Murski Soboti dobilo podjetje Dom Loka. Ustanovil ga je Alan Perc, nekdanji dolgoletni direktor javnega podjetja Energetika Maribor, ki se je moral konec lanskega leta posloviti s tega položaja. Po besedah mariborskega župana Saše Arsenoviča je bil namreč kriv za visoke zneske položnic ogrevanja, ki so bile v tem mestu najvišje v državi. Danes vodi družbo Energija Plus, enega od državnih trgovcev z električno energijo.
Ob pridobitvi koncesije je Perc napovedal, da bo nov dom v Murski Soboti zgrajen do leta 2024. Toda Perc si je hitro premislil. Pred dnevi je namreč podjetje skupaj s koncesijo prodal pomurskemu poslovnežu Rafaelu Kosu. Maja letos je enako storil Jože Duhovnik, nekdanji dekan ljubljanske fakultete za strojništvo, ki je prodal podjetje s koncesijo za gradnjo doma na Destrniku.
Primer Murska Sobota: vse ostane med prijatelji
Koliko sta Perc in Duhovnik zaslužila s prodajo koncesije, uradno ni znano. Toda to dokazuje, da je gradnja zasebnih domov za starejše odličen posel, saj ga varovanci plačujejo dražje kot javnega, s tem pa lastnikom povrnejo investicijo. Ti tako v vsakem primeru oplemenitijo svoj denarni vložek. Obenem takšne preprodaje omogočajo, da se dejanski investitorji na razpisih skrijejo pred izbirnimi komisijami na ministrstvu. To pa otežuje pregled nad tem, kdo sploh gradi te domove.
Poglejmo primer iz Murske Sobote, kjer si je skupina partnerjev med sabo v nekaj mesecih preprodala dve koncesiji. Alan Perc in Rafael Kos sta dolgoletna poslovna partnerja. Povezuje ju zgodba o sporni privatizaciji družbe Etre 33, zaradi katere je tožilstvo lani vložilo obtožnico (sama nikoli nista bila med osumljenimi). Oba sta bila direktorja podjetja Sarini, prek katerega sta poslovneža Boris Pipan in Branko Podpečan ob pomoči nekdanje Probanke v letih 2007 in 2008 lastninila Etro 33, pozneje pa jo za 30 milijonov evrov prodala Kolektorju Stojana Petriča.
Od leta 2015 so bili Perc, Kos in podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, ki ga vodi Ivan Cajzek, lastniki Sončnega doma, še vedno edinega zasebnega doma starostnikov v Mariboru s koncesijo ministrstva. Delež v domu za 166 varovancev so leta 2020 prodali podjetju SeneCura, največjemu avstrijskemu upravitelju domov, ki ima v Sloveniji velike načrte.
Kmalu zatem se je Perc odločil graditi nov dom, tokrat v Murski Soboti, a je podjetje s koncesijo prodal Kosu, sicer lastniku zemljišča, na katerem naj bi zrasel ta dom. Medtem je Kos prišel do nove koncesije – za dom s 150 posteljami v Vrtojbi. A tudi on jo je konec lanskega leta preprodal in to podjetju GIC Gradnje.
Primer Destrnik: so se skrivali pred ministrstvom?
ODLIČNA INVESTICIJA
Gradnja zasebnih domov za starejše je očitno odličen posel, saj ga varovanci plačujejo dražje kot javnega, s tem pa lastnikom povrnejo investicijo. Ti tako v vsakem primeru oplemenitijo svoj denarni vložek.
Novega lastnika je še pred začetkom gradnje dobil tudi dom za starejše, ki bo stal na Destrniku. Tam so več kot 15 let iskali investitorja za gradnjo doma za starejše, ki bi na zemljišču v Zasadih zgradil objekt za skupno 150 starostnikov. Težava je bila cena, saj bi stal več kot deset milijonov evrov.
Rešitev so našli v razpisu ministrstva. Župan Franc Pukšič (SDS), ki na nedavnih volitvah ni kandidiral za nov mandat, se je odpravil v lov za potencialnim investitorjem, ki bi se prijavil na razpis in v njihovem imenu zgradil dom za starejše. Našel ga je v Jožetu Duhovniku, nekdanjem direktorju Litostroja, ki je bil pred leti aktiven v politiki. Leta 2008 je bil predsednik tedaj novoustanovljene Krščansko-demokratske stranke (KDS), ki je Novi Sloveniji (NSi) na volitvah istega leta odvzela odločilne glasove za vstop v parlament.
Duhovnik je konec julija letos ustanovil projektno podjetje Medgeneracijski center Destrnik in se prijavil na razpis. Vmes mu je občina podelila še stavbno pravico, kar je pogoj za sodelovanje na razpisu. Uspešen je bil tudi na razpisu in to kljub dejstvu, da je bilo eno od ključnih meril pri ocenjevanju prijav pomanjkanje oziroma že obstoječe število postelj na posameznem območju. Na območju Ptuja, kamor bi lahko uvrstili Destrnik, je bilo za 21 odstotkov več postelj od potreb, kar je eden najvišjih indeksov v državi.
Toda Duhovnik je bil očitno le krinka za prave lastnike. Podjetje s koncesijo vred je namreč že maja letos prodal naprej. Kupca sta bila dva:
– Dejan Dokl, sin nekdanje direktorice Doma upokojencev Ptuj Kristine Dokl, ki je bila leta 2018 kandidatka SMC za županjo Ptuja, in
– nekdanji dolgoletni hišni gradbinec občine, podjetje Em-Grad v lasti Petra Emeršiča.
Z njim naj bi bil odhajajoči župan Pukšič tudi zasebno in poslovno tesno povezan. Skupaj sta bila namreč vpletena v eno večjih afer v spodnjem Podravju, ki je za vrsto let obremenila proračun občine Destrnik. Gre za skoraj milijon evrov vredno poravnavo, ki jo je Pukšič sklenil s podjetjem Em-Grad. Preiskovali so jo tudi mariborski kriminalisti.