Gre za vlog na YouTube kanalu 2many4granny, ki sta ga objavila Miha Culiberg in Jasna Žaler Culiberg z družinskega kampiranja v Namibiji. »Očitajo nam, da so otroci med zajtrkovanjem, ko so jedli, se igrali in oblačili, delali in da bi za to morali predhodno prijaviti delo otrok,« pravita zakonca Culiberg.
Delo otrok, mlajših od 15 let, je v Sloveniji z zakonom prepovedano, lahko pa izjemoma sodelujejo pri snemanju filmov, pripravi in izvajanju umetnostnih, scenskih in drugih del s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne aktivnosti po predhodnem dovoljenju inšpektorja za delo, kot določa Zakon o delovnih razmerjih. Inšpektorat dovoljenje izda na podlagi zahtevka zakonitega zastopnika otroka, vsak zahtevek temeljito preučijo, da ocenijo, ali bi lahko delo ogrožalo otrokovo varnost, zdravje, moralo, izobraževanje in razvoj.
1500 evrov zaradi neprijavljenega otroškega dela
Vse to velja tudi, če starši otroka uporabijo v svojih objavah na družbenih omrežjih, s katerimi promovirajo določene izdelke in so torej za objave tako ali drugače plačani, saj to spada v ekonomsko izkoriščanje otrok, kar prepoveduje že Mednarodna konvencija OZN o otrokovih pravicah. In tu se je očitno zalomilo pri Mihi Culibergu in Jasni Žaler Culiberg, ki sta kot vplivneža znana pod imenom 2many4granny, sicer pa sta gonilni sili kreativnega otroškega mesta Minicity. Za eno od svojih objav na YouTubu, v kateri so na posnetkih sodelovali tudi njuni otroci, sta dobila globo. »Inšpektorat za delo je subjektu izdal prekrškovno odločbo z izrekom globe 1500 evrov, ker ta od inšpektorata predhodno ni dobil dovoljenja za delo otrok, mlajših od 15 let,« so potrdili na inšpektoratu.
Zakonca Culiberg pravita, da globe še nista plačala, ker sta vložila zahtevek za sodno varstvo. »Iskreno ocenjujeva, da družinski vsakdan ne predstavlja dela otrok in da objava posnetkov družinskega vsakdana, tudi z vključitvijo otrok na družinskem blogu, tega ne spremeni,« sta prepričana. Konkretno se očitek nanaša na posnetek, ki je nastal pred dobrim letom dni na družinskem potovanju, in sicer ob zajtrku na kampiranju v puščavi Namibije. »Očitajo nam, da so otroci med zajtrkovanjem, ko so jedli, se igrali in oblačili, delali in da bi zato morali predhodno prijaviti delo otrok,« pravi Jasna. »Ne verjamem, da je poziranje otroka v nekem naravnem okolju, ki se dogaja vsakodnevno in bi se v vsakem primeru zgodil, delo. Če pa bi otroka peljali v studio, ga naličili, oblačili, morda bi se celo moral naučiti tekst in poznati celotni scenarij svojega nastopa, potem pa verjamem, da se to lahko smatra kot delo, kar se mora prijaviti.« Hkrati poudarjata, da je bil posnetek objavljen z nekaj mesečnim zamikom, in to na kanalu, ki je sicer precej neaktiven. »Skoraj nikoli ga ne uporabljamo in nimamo sklenjenega nobenega poslovnega sodelovanja za objavljanje na tem kanalu,« trdita. Čeprav takoj pade v oči, da je v naslovu posnetka omenjena določena blagovna znamka. »Verjamemo, da ujeti otroka v objektiv kamere med plavanjem, smučanjem, sankanjem, igranjem, hranjenjem …, tudi, če mama nato pri objavi označi proizvajalca oz. podjetje, ni otroško delo, predvsem pa je starševska pravica.«
A ravno pod pretvezo osebnih objav se pri vplivnežih pogosto skriva oglaševanje, predvsem tako imenovano promocijsko umeščanje izdelkov, je pred časom za N1 dejal dr. Benjamin Lesjak, pravnik, ki sodeluje pri portalu za ozaveščanje Safe.si. Vplivneži s pomočjo otrok širijo svoj doseg in s tem postajajo bolj zanimivi za trženje otroških izdelkov, s tem pa pravzaprav izkoriščajo otroško delovno silo, še opozarja.
Poziv k sistemski ureditvi področja družbenih profilov
»Zaradi najinega osebnega prepričanja, predvsem pa zaradi odgovornosti, ki jo čutiva kot starša, sva se pred začetkom ustanovitve družinskega bloga pred dobrima dvema letoma glede pridobivanja potrebnih soglasij in dovoljenj pozanimala tako pri upravljavcih podobnih družinskih blogov kot tudi pri odvetniku. Odvetnik nama je pojasnil, da dokumentiranje družinskega življenja in objavljanje posnetkov na družinskem blogu ne predstavlja dela otrok, za katero bi potrebovali soglasje ministrstva,« pravita Culibergova. »Odločbo inšpektorata sva prepoznala predvsem kot znak, da pravna regulacija objav na družabnih omrežjih očitno zaostaja za razvojem le-teh. Ne bi smelo biti dvoma, da vsakodnevne družinske aktivnosti niso delo, ne glede na to, ali so dokumentirane na komercialnih ali nekomercialnih družinskih profilih. Poskus urejanja objav družinskih aktivnosti na družabnih omrežjih (ki s predpisi še niso urejene) s prekrškovnimi postopki zoper starše, pa ni prava pot. Lahko trdiva, da v Sloveniji ta hip deluje več tisoč družinskih blogerjev, ki so nad koraki Inšpektorata presenečeni, saj se prenekateri med njimi s to dejavnostjo ukvarjajo precej dlje kot midva in pri svojem delu niso nikoli imeli predhodnega dovoljenja Inšpektorata za delo, niti niso vedeli, da bi ga morda potrebovali. Na naju se je obrnilo kar nekaj upravljavcev družbenih omrežij z idejo, da se po potrebi srečamo z odgovornimi na Ministrstvu za delo in Inšpektoratu za delo in vnaprej pridobimo ustrezne smernice za nadaljnje delovanje.
Družinski blogi niso popularni samo v Sloveniji, temveč tudi drugod po svetu, dejstvo pa je, da je objava fotografije ali videa otroka v diskrecijski pravici staršev, kdaj objava predstavlja delo, pa je velika sivina, ki bi jo za mirnejši spanec želeli odstrniti skupaj z Ministrstvom,« sta pozvala k sistemski ureditvi področja družbenih profilov. »Pravila glede objav otrok bi morala biti jasna in razumljiva, če jih ne razume nekaj tisoč ljudi, potem z njimi nekaj ni jasno. Na ta način bi bila presežena negotovost, ki jo je konkretna odločba inšpektorata vnesla tako med upravljavce družinskih profilov kot tudi med podjetja, ki preko nas predstavljajo svoje produkte in storitve.«
Kdaj gre za otroško delo in kdaj ne?
To je sicer trenutno edini primer, ki ga obravnava inšpektorat, v katerega so vključeni vplivneži. Na vprašanje, zakaj so pod drobnogled vzeli prav ta vplivneža, nam odgovorijo, da je šlo za »nadzor po uradni dolžnosti«, iz česar lahko sklepamo, da je do njega prišlo zaradi prijave. Na Inšpektoratu za delo so nam povedali, da so lani izdali 755 dovoljenj za delo otrok, mlajših od 15 let, a med vlogami, ki so jih prijeli, do zdaj ni bilo še nobene za delo na družbenih omrežjih. A tudi to je delo otrok kot vsako drugo, še opozorijo. Za delo namreč velja vsaka pridobitniška dejavnost.
Mimogrede: meja, kdaj gre pri objavah na družbenih omrežjih za delo otrok in kdaj ne, je lahko res precej nejasna, na primer objava družinskega dne na plaži, zraven pa je jasno vidna določena znamka kreme za sončenje – je to pridobitniška ali osebna objava? Ali, kot sprašuje Jasna: »Če mama, ki ima blog, fotografira svojega trimesečnega dojenčka med spanjem in omeni proizvajalca dude – je ta otrok delal? Po razlagi države očitno je. Enako se odpira vprašanje, ali naj kmet prijavi, da mu otrok pomaga pobirati krompir, saj se bo krompir prodajal, od česar bo starš prejel denar.«
