"Začudeni smo nad izjavo poslanca SDS Branka Grimsa, da so sedanje razmere v Sloveniji podobne tistim v Nemčiji leta 1933," so zapisali na nemškem veleposlaništvu v sporočilu za medije, ki so ga naslovili Slovenija 2022 ni Nemčija 1933. Veleposlaništvo v nadaljevanju postreže z nekaterimi dejstvi iz nemške zgodovine. "Kot nemško veleposlaništvo se nekoliko spoznamo na nemško zgodovino in si dovoljujemo kratek komentar," so ob tem zapisali.
"Leto 1933 se je začelo s prevzemom oblasti Adolfa Hitlerja, ki je kot cilj zunanje politike takoj napovedal germanizacijo Vzhodne Evrope. Leta 1933 je Nemčija v Dachauu zgradila prvo koncentracijsko taborišče, v katerem je pozneje umrlo 41.500 zapornikov. Leta 1933 sprejeti Pooblastitveni zakon je odpravil delitev oblasti v nemškem rajhu, ukinil temeljne pravice, bojkotiral judovska podjetja in prepovedal sindikate. 20.000 knjig nezaželjenih avtorjev je bilo sežganih. Nemški rajh je izstopil iz Društva narodov in se umaknil iz mednarodne skupnosti. Hitlerjeva nacistična stranka NSDAP je postala edina dovoljena stranka v Tretjem nemškem rajhu," so navedli v sporočilu.
Ob tem na veleposlaništvu z veseljem ugotavljajo, da "Slovenija, trdno zasidrana v EU, kjer lahko vsakdo svobodno izrazi svoje mnenje, na volitvah izbira med širokim spektrom strank, svobodno izbira vero, na referendumih glasuje brez pritiska in strahu ter na podlagi prosto dostopnih informacij, nima nič skupnega z Nemčijo leta 1933. Takšno enačenje, ki ni le neutemeljeno, temveč tudi nevarno, omalovažuje dogodke, ki so sledili nacionalsocialističnemu prevzemu oblasti," so še opozorili.
Slovenski volivci so v nedeljo na referendumih odločali o usodi zakonov o vladi, o RTVS in o dolgotrajni oskrbi. Zahtevo za razpis referendumov, na katerih so bili vsi trije zakoni deležni podpore, je s podpisi volivcev vložila opozicijska SDS. Poslanec SDS Branko Grims je v odzivu na izide referendumov izrazil dvom, da so se ljudje v celoti zavedali vsebine svojih odločitev. Kot je dejal v izjavi za medije, je bilo pred referendumi veliko medijskih manipulacij in zavajanj ter napačnih trditev, o čem ljudje v resnici odločajo.
V takih razmerah se moramo po njegovih besedah vprašati, kakšne so razmere v Sloveniji, da se je "namesto o vsebini uspelo preko medijev kanalizirati razpravo v ideologijo in osebne predsodke, kdo je za tega in kdo je za onega, namesto da bi se ljudje odločali, kaj je zanje bolje, kaj je bolje za njihovo denarnico". "In potem ni čudno, če so razmere v Sloveniji vse bolj podobne tistim iz Nemčije leta 1933," je še dejal Grims.
