Slovenija se po besedah ministra za infrastrukturo Bojana Kumra zavzema za dinamično zamejevanje cene navzgor, ki je dovolj nizko in obenem dovolj nad trenutno tržno ceno, da lahko pod to zamejitvijo prihaja do ponudbe in povpraševanja. "S tem bomo stabilnost in zanesljivost delovanja ter tudi dobave zemeljskega plina še naprej ohranjali na enaki ravni," je povedal.
Okoli 150 evrov na megavatno uro sprejemljivo za Slovenijo
Zamejitev je lahko po Kumrovem mnenju dinamično vezana na sosednje celine in bi glede na trenutne razmere na trgu znašala okoli 150 evrov na megavatno uro. Ta cena bi bila sprejemljiva tudi za Slovenijo, je poudaril. Evropska komisija je sicer ta teden predlagala vzpostavitev mehanizma, v skladu s katerim bi zgornjo mejo cene terminskih pogodb za zemeljski plin za mesec naprej na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF postavili pri 275 evrih na megavatno uro. Mehanizem bi se samodejno sprožil, če bi cena več kot dva tedna presegala to vrednost, obenem pa to ne bi odražalo razmer na globalnih trgih.
Predlog komisije bo treba tako po ministrovih besedah "še kar konkretno popraviti". Po neformalnih pogovorih, ki jih je imel danes z drugimi ministri, računa, da bi lahko dogovor o mehanizmu dosegli že kakšen dan pred novim izrednim zasedanjem energetskih ministrov, ki je napovedano za 13. december. "Najpozneje 13. decembra pa moramo doseči dogovor," je še poudaril Kumer. Države članice in komisija se bodo lahko do tedaj povsem osredotočile na pogovore o mehanizmu, saj so se danes dogovorili o besedilu drugih dveh predlogov uredb, ki jih bodo predvidoma potrdili sredi decembra.
Eden vključuje oblikovanje dodatnega indeksa za določanje cen plina, ki bi temeljil na dinamiki trgovanja z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG), ter ukrepe na področjih solidarnosti med članicami pri oskrbi s plinom in skupnega naročanja tega energenta. O skupnem naročanju plina v okviru EU bo minister s predstavniki Geoplina in drugih večjih dobaviteljev zemeljskega plina govoril že na naslednji seji krizne skupine, je napovedal
Slovenija si sicer prizadeva, da bi še povečala dobave zemeljskega plina iz Alžirije, s katero je sredi meseca sklenila dogovor o dobavi 300 milijonov kubičnih metrov plina letno. Kljub temu pa je skupno naročanje plina odlična priložnost, da bi imeli različne dobavne poti v Slovenijo, je ocenil minister. Drugi predlog uredbe pa je namenjen pospešitvi uvajanja obnovljivih virov energije. Kumer je pojasnil, da se bodo z uredbo na evropski ravni poenotila pravila na tem področju.
Slovenija se namerava v zakonu, ki je v medresorskem usklajevanju, osredotočiti na vetrno energijo in sončno energijo, na kateri je tudi poudarek. "Tu imamo največji prostor za kompenzacijo manjka energije," je dejal minister.
