Stavka traja že 187 dni
Novinarji in ustvarjalci na RTV Slovenija stavkajo že 187 dni. Zahtevajo novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač. Ob tem zahtevajo odstop generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha, odgovorne urednice informativnega programa TV Slovenije Jadranke Rebernik, vršilca dolžnosti urednika uredništva za nove medije Igorja Pirkoviča ter predsednika programskega sveta Petra Gregorčiča.
V nedeljo se bodo volivci in volivke že tretjič zapored podali na volišča. Po drugem krogu predsedniških volitev in lokalnih volitvah so tokrat na vrsti trije zakonodajni referendumi, ki jih je na podlagi podpisov volivk in volivcev zahtevala opozicijska SDS.
»Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022?« se bo glasilo eno izmed treh referendumskih vprašanj. Gre za odločanje o prvi vsebinski spremembi 17 let starega zakona o nacionalni televiziji, ki ga je državni zbor sprejel v času prve vlade Janeza Janše.
Vladne stranke Gibanje Svoboda (GS), Socialni demokrati (SD) in Levica so že v kampanji pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami napovedovale prenovo medijske zakonodaje. Po zmagi GS na volitvah pa so se v koalicijski pogodbi zavezale, da bodo »onemogočile nenehna politična vmešavanja in sovražna prevzemanja neodvisnih javnih medijev«.
Neupoštevanje zakonodaje
Po zdaj veljavnem zakonu Radiotelevizijo Slovenija zastopa generalni direktor, ki ga imenuje programski svet. To je najvišji organ javnega zavoda RTV, medtem ko delovanje zavoda nadzoruje nadzorni svet. Programski svet ima 29 članov, 72 odstotkov oziroma 21 članov imenuje državni zbor. Nadzorni svet ima 11 članov, imenovanje devetih pa je v rokah državnega zbora in vlade.
Prav imenovanje članov programskega sveta v času prejšnjega mandata državnega zbora je v javnosti dvignilo ogromno prahu. Državni zbor v skladu z veljavno zakonodajo torej imenuje 21 članov, od tega pet na predlog političnih strank. Pri tem mora »v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v državnem zboru,« pravi 17. člen zakon o RTV Slovenija.
Državni zbor se je na to določbo zakona požvižgal in je pod vodstvom Janševe manjšinske koalicije za člane programskega sveta imenoval Dejana Cesarja, ki ga je predlagala poslanska skupina Desus, Anušo Gaši, ki jo je predlagala poslanska skupina SMC, Vaneta Gošnika na predlog SNS, Jožefa Jerovška na predlog SDS in Majo Lapornik na predlog NSi.
Jožef Jerovšek je nekdanji vidni poslanec SDS. Anuša Gaši je bila nekdanja predstavnica SMC za odnose z javnostjo, medtem ko je bil Dejan Cesar tedanji predstavnik za odnose z javnostjo poslanske skupine Desus. Po spornem imenovanju državnega zbora se je tudi izkazalo, da Vane Gošnik ne plačuje RTV-prispevka, temveč mu ga morajo celo rubiti.
V stranki Desus se niso opredelili glede predloga svoje poslanske skupine in z izborom niso soglašali. Kot je decembra zapisal predsednik stranke Ljubo Jasnič, je namreč poslanska skupina, ki v primerjavi s stranko ni podpirala Janševe manjšinske vlade, predlog oblikovala sama in tako izključila pristojne organe stranke iz kadrovskega postopka.
Poslanci opozicijskih strank LMŠ, Levice, SD, SAB in nepovezani poslanci v programskem svetu niso dobili nobenega člana, čeprav zakon jasno določa, da je treba v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v državnem zboru. Dve tretjini članov aktualnega programskega sveta je sicer imenoval državni zbor v prejšnjem mandatu, ko je vladala koalicija Janeza Janše. Ob tem je poskrbel, da je večina članov, ki so bili v DZ izvoljeni na predlog drugih organizacij in civilne družbe, vsaj simpatizerjev strank desne politične strani.
Državni zbor in vlada bi ostala brez svojih »predstavnikov«
V skladu z novelo zakona o RTV Slovenija, ki je predmet referenduma, politika v organe javnega zavoda ne bi imenovala več nobenega člana. Namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta bi uvedli enoten organ – svet zavoda, ki bi imel 17 članov. Šest predstavnikov bi imeli zaposleni, preostalih 11 pa bi bilo predstavnikov javnosti.
Med njimi bi po enega imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik republike na podlagi poziva registriranim verskim skupnostim, Slovenska akademija znanosti in umetnosti (Sazu), Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, krovna organizacija invalidskih organizacij, Varuh človekovih pravic RS, dva člana pa Nacionalni svet za kulturo. Svet zavoda bi sicer imenoval in razreševal petčlanski finančni odbor.
RTV Slovenija bi namesto generalnega direktorja vodila in upravljala uprava, ki bi imela štiriletni mandat in bi jo sestavljali štirje člani. Aktualnemu programskemu in nadzornemu svetu pa bi najpozneje 60 dni po uveljavitvi novele prenehal veljati mandat, določa novela zakona.
Politično imenovan programski svet zagotavlja nepristranskost?
V torek je na nacionalni televiziji potekalo soočanje med zagovorniki in nasprotniki novele zakona o RTV Slovenija, ki so se prijavili kot organizatorji referendumske kampanje. Zagovorniki so poudarjali, da je obstoječi zakon zastarel, medtem ko je treba RTV Slovenija nujno depolitizirati. Nasprotniki novele so jim očitali, da je izraz depolitizacija zavajajoč, saj naj bi bil pravi namen novele menjava aktualnega vodstva zavoda.
Pobudniki referenduma so sicer proti spremembam, saj menijo, da se z njimi nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora, ki pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet, ki ga zagotavljata nepristranskost in uravnoteženost, je poročala Slovenska tiskovna agencija. Ob tem vladajoči koaliciji očitajo, da je s sprejemom novele po nujnem postopku onemogočala javnosti in zainteresiranim deležnikom, da dajejo svoja stališča, ideje, predloge in pobude.
Predlagatelji zakonskih sprememb pa so po drugi strani prepričani, da novela prinaša depolitizacijo javnega zavoda, saj je dosedanja ureditev, po kateri je 21 članov programskega sveta od 29 imenoval državni zbor, predstavljala preveliko tveganje za koncentracijo moči v enem političnem ali interesnem centru.
Zmanjšanje števila članov sveta zavoda bo po njihovi oceni omogočilo racionalnejše delovanje in znižalo stroške, ob tem pa je število dovolj veliko, da bo svet izkazoval potrebno družbeno pluralnost oziroma uravnoteženost.
