Skrajšani delovnik in čakanje na delo sta bila osrednja ukrepa države v času epidemije covida-19 za pomoč podjetjem, da zaradi zmanjšanja obsega delovanja, ki je bilo posledica ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa, niso odpuščala delavcev.
Shemi, ki jo je že pred časom napovedalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bi glede na izhodišča, ki jih je pridobila STA, uveljavila za ogrevalno sezono 2023. V tem času naj bi se ohranilo varstvo pravic delavcev v postopku odločanja o uporabi ukrepa s strani delodajalca po vzoru interventnih ukrepov v času epidemije. Oba ukrepa bosta namenjena ohranitvi delovnih mest, pri čemer je osnovni okvir za pripravo ukrepov začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini, piše v dokumentu.
Glede na izhodišča za pripravo ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je predvideno odločanje Zavoda RS za zaposlovanje na podlagi delodajalca. Pomoč naj bi bila vezana na vstopne pogoje po začasnem okviru Evropske komisije in nezmožnost zagotavljanja dela delavcem.
Tudi glede na izhodišča za pripravo ukrepa povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo je predvideno odločanje zavoda na podlagi vloge delodajalca, vstopni pogoji pa naj bi bili vezani na prepoved izvajanja dejavnosti s strani države oz. naj bi šlo za druge objektivne, zakonsko določene in določljive pogoje. Alternativni vstopni pogoj naj bi bil koriščenje ukrepa z zavezo po naknadnem vlaganju v zeleni prehod upravičenca.
Izhodišča za obe shemi bodo v petek obravnavali socialni partnerji na seji Ekonomsko-socialnega sveta.
Po podatkih fiskalnega sveta je bilo v letih 2020 in 2021 za subvencioniranje skrajšanega delovnika namenjenih 75 milijonov evrov, za subvencioniranje čakanja na delo pa 599 milijonov evrov. Slednjim je država izplačala tudi za 124 milijonov evrov socialnih prispevkov.
