Denar za kavarno?
Z evropskim denarjem je želela Občina Rogaška Slatina poravnati tudi stroške gradnje kavarne, čeprav gostinske storitve ne ustrezajo opredelitvi namena podjetniškega inkubatorja.
V Sloveniji je devet županov neprekinjeno na položaju že od prvih lokalnih volitev leta 1994. Eden izmed njih, Branko Kidrič v Rogaški Slatini, se tudi tokrat poteguje za vodenje občine. Njegov zadnji mandat so zaznamovali zapleti pri projektu poslovnega centra, zaradi katerih je morala občina vračati že pridobljena evropska sredstva. Toda Kidriču se ni treba bati, da bi na njegova vrata potrkali kriminalisti.
Na policiji so namreč potrdili, da v zadevi, v kateri je urad za nadzor proračuna ugotovil kršitve zakonodaje, ne vodijo predkazenskega postopka. V uredništvu Necenzurirano.si so prejeli obsežno dokumentacijo o teh poslih Občine Rogaška Slatina, zaradi katerih je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) pred letom dni prejel naznanilo več sumov kaznivih dejanj. »Omenjenih primerov ne obravnavamo,« so pojasnili na policiji.
To pa pomeni, da ena od večjih afer Kidričevega mandata ne bo dobila epiloga.
Vrsta nepravilnosti pri evropskem projektu
V jedru zgodbe je gradnja Poslovnega centra Vrelec, nove štirinadstropne poslovne zgradbe, v kateri bi moralo v različnih podjetjih delo najti skoraj 60 ljudi. Projekt je Občina Rogaška Slatina začela pripravljati leta 2013, ko je kupila dotrajani in opuščeni nekdanji objekt Elektra Celje. Celotna vrednost projekta je bila 1,629 milijona evrov. Od tega je:
– občina sama prispevala dobrih 510.000 evrov,
– preostali znesek, nekaj manj kot 1,12 milijona evrov, pa je do leta 2020 pridobila iz programov evropskega kohezijskega sklada.
Podjetniški inkubator je uradno začel delovati jeseni 2018. Odprla sta ga župan Kidrič in tedanji minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki je bil tudi slavnostni govornik na prireditvi.
Toda dve leti pozneje se je začelo zapletati. Urad za nadzor proračuna je namreč pri izvedbi projekta ugotovil več nepravilnosti:
– že to, da so center zgradili, še preden je občina prejela odločbo o sofinanciranju iz sredstev EU, je bilo po oceni ministrstva za finance dovolj velika kršitev, da bi morala občina vrniti 1,12 milijona evrov evropskega denarja;
– občina je javno naročilo za gradnjo izvedla »z nezakonitim postopkom« – s pogajanji brez predhodne objave; prav tako je med fazo izbiranja »nepravilno uporabljala pogoje za sodelovanje«;
– z evropskim denarjem je želela poravnati tudi stroške gradnje kavarne, čeprav gostinske storitve ne ustrezajo opredelitvi namena podjetniškega inkubatorja;
– občina se je izognila uporabi določil zakona o javnih naročilih glede mejnih vrednosti za objavo; to je storila tako, da je projekt razdelila na dva dela, izpeljala je dve ločeni evidenčni naročili za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in projekta za izvedbo (PZI).
Kaj sta se dogovorila Kidrič in Počivalšek
Konec decembra 2020, ko je bila na oblasti že vlada Janeza Janše, je urad za nadzor proračuna predlagal ministrstvu za gospodarstvo, naj od občine zahteva vračilo evropskih sredstev. Takrat se je v zgodbo vpletel minister Zdravko Počivalšek, dolgoletni prijatelj župana Rogaške Slatine. Ministrstvo je tako na občino poslalo prvo zahtevo za vračilo evropskih sredstev šele aprila lani, torej štiri mesece pozneje.
Toda pri tem ministrstvo ni zahtevalo, da mora občina vrniti celotni znesek pridobljenega evropskega denarja, kot je predlagal urad, ampak le dobrih 31 odstotkov. Na koncu je morala občina vrniti 357.000 evrov, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. To ji je uspelo tako, da je v Ljubljano poslala 29 strani dolgo obrazložitev, s katero je očitno prepričala ministrstvo. Še za delno vračilo so se na Občini Rogaška Slatina po lastnih besedah odločili le zato, da so se izognili sodišču. Le na ta način so lahko kandidirali na razpisih za nove projekte, med katerimi je bil tudi razgledni stolp.
Občina Rogaška Slatina je evropska sredstva vrnila šele decembra lani. Zakaj šele takrat? Le dobra dva meseca prej je NPU prejel naznanilo suma kaznivih dejanj zoper Branka Kidriča in Branko Aralica, direktorico Podjetniškega inkubatorja Poslovni center Vrelec Rogaška. Kot že omenjeno, na policiji v tej zadevi nikoli niso odprli predkazenskega postopka.
Ali so se tako odločili tudi zato, ker oškodovanja EU ni bilo, saj ministrstvo za finance zahtevka za vračilo denarja zaradi revizije ni poslalo v Bruselj, ni znano. To je bilo sicer v času, ko je NPU vodila Petra Grah Lazar, sicer prijateljica Roka Snežiča, ki se je javno razglašal za svetovalca in prijatelja prvaka SDS Janeza Janše.
