Če pogledamo v preteklost, lahko vidimo, da smo leta 2013 zavrgli 57 kilogramov hrane na prebivalca, leta 2014 je bila ta številka 61, v letih od 2015 do 2020 pa vsako leto od 65 do 68.
Podatki torej kažejo, da imamo na Slovenca, če primerjamo leti 2013 in 2021, zdaj 11 kil več odpadne hrane kot pred devetimi leti. Kar se gospodinjstev tiče, najpogosteje zavržemo odpadke iz priprave in predelave mesa, rib, sadje in zelenjavo, olje in izdelke s pretečenim rokom uporabe.
»Iz podatkov izhaja, da se je količina odpadne hrane od leta 2013 povečevala, le v letih 2017 in 2021 je bil upad glede na prejšnje leto. Vsa opazovana leta je največ odpadne hrane nastalo v gospodinjstvih, sledita gostinstvo in strežba hrane,« je izsledke strnil Statistični urad RS (SURS). Ministrstvo za okolje in prostor ima na voljo tudi podatke za širše območje, in sicer Evropsko unijo, ki zavrže kar 20 odstotkov vse hrane.
Več kot 30 odstotkov vseh izpustov
Ministrstvo sporoča, da bi nas morala količina zavržene hrane skrbeti tudi zato, ker je odpadna hrana tretji največji povzročitelj toplogrednih plinov. Da je tretjina vseh globalnih izpustov toplogrednih plinov povezana s hrano, je pokazala tudi nova raziskava. V tej oceni so raziskovalci upoštevali denimo krčenje gozdov, rabo gnojil, gojenje živine in odpadke. Ugotovili so, da so globalni prehranski sistemi leta 2015 ustvarili 18 milijard ton ekvivalenta ogljikovega dioksida. To je 34 odstotkov vseh globalnih izpustov!
Okoli polovico izpustov iz prehranskih sistemov predstavlja ogljikov dioksid, zlasti z naslova rabe zemlje. Velik pomen pri tem predstavljata krčenje gozdov in degradacija zemlje. Prav tako ogljikov dioksid izhaja iz procesov, povezanih s pakiranjem, transportom in predelavo. Nadaljnjo tretjino izpustov predstavlja metan, ki je v 100-letnem obdobju z vidika segrevanja ozračja 28-krat močnejši od ogljikovega dioksida. Ta izhaja predvsem iz živinoreje in reje drobnice pa tudi proizvodnje riža in odlaganja bioloških odpadkov. Preostali del je med drugim predstavljal dušikov oksid iz gnojil, vse večji delež pa so zavzemali tudi fluorirani toplogredni plini, ki so pogosto uporabljeni za hlajenje.
To nas bo pahnilo čez mejo
Leta 2015 so lestvico šestih največjih onesnaževalk, ob upoštevanju zgolj prehranskega sistema, sestavljale Kitajska (13,5 odstotka globalnih izpustov), Indonezija (8,8 odstotka), ZDA (8,2 odstotka), Brazilija (7,4 odstotka), EU (6,7 odstotka) in Indija (6,3 odstotka).
Novembra objavljena študija v znanstveni reviji Science je ocenila, da bodo izpusti iz prehranskih sistemov, če jih svet ne zmanjša, sami potisnili Zemljo čez mejo 1,5 stopinje Celzija segrevanja ozračja – to mejo večina strokovnjakov še razume kot relativno varno – do leta 2050.
Širša slika
Ministrstvo za okolje in prostor izpostavlja, da se moramo zavedati, da s tem, ko zavržemo hrano, ne vržemo stran samo »tistega pikastega jabolka, ki nam ni všeč, ali tistega jogurta, na katerega smo v ozadju hladilnika pozabili, ampak tudi vse naravne vire, torej tla oz. kmetijske površine, vodo, energijo, ter delo, ki je bilo vloženo v pridelavo in pripravo hrane.«
Dodajajo še en zgovoren podatek, in sicer, da globalno gledano vržemo stran toliko hrane, kot je pridelamo na pridelovalni površini, veliki za kar 635 Slovenij. »V razvitih državah, kjer imamo svežo in poceni hrano vedno na voljo, tako med odpadke romajo ogromne količine odvečne, pretečene ali celo sveže hrane,« so povedali in podčrtali, da smo zaradi hrane, ki je mogoče sploh nismo zaužili, izsekali gozdove, v izumrtje poslali številne rastlinske in živalske vrste, preselili avtohtona prebivalstva in degradirali prst.
Nazaj k številkam
Če pod drobnogled vzamemo lansko leto, so v Sloveniji od skupno dobrih 143 tisoč ton največ hrane zavrgla gospodinjstva, in sicer malo več kot 75 tisoč ton, so podatki, o katerih poroča Statistični urad RS (Surs). V gostinstvu in strežbi je bilo odpadne hrane za 40 tisoč ton hrane, v distribuciji in trgovini z živili malo manj kot 14.500 ton, pri proizvodnji hrane pa je v odpadu pristalo malo manj kot 13.500 ton, je razvidno iz njihove baze. »V primerjavi z letom prej je manj odpadne hrane nastalo v trgovini z živili, in sicer za pet odstotkov, ter v gostinstvu in strežbi hrane, za 6 odstotkov, več pa v proizvodnji hrane, in sicer za 24 odstotkov, ter v gospodinjstvih za en odstotek,« so sporočili iz Sursa.
Kje konča ta hrana? Največ, in sicer 43 odstotkov, se je predela anaerobno v bioplinarnah, 34 odstotkov z aerobno predelavo v kompostarnah, 19 odstotkov odpadne hrane pa se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo v obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Preostanek, ki predstavlja štiri odstotke celotne količine, je bil obdelan po drugih načinih obdelave, npr. sežig, vnovično rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave.
Kako je v gostinstvu
Martin Jezeršek iz Gostinstva Jezeršek je konec poletja za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil, da imajo pri njih za hrano trajnostno poslovno strategijo, zavržejo pa je 21 odstotkov. Velika težava so predvsem dogodki, kjer ostaja največ hrane, zato si prizadevajo ozaveščati tako naročnike kot udeležence. Prve tako, da ne naročajo na pamet in preveč, druge tako, da se prijavijo na dogodek oziroma odpovedo udeležbo.
Povedal je tudi, da se spreminja oziroma izboljšuje odnos do hrane, da količina na krožniku ni več tako pomembna, opozoril pa, da nimamo ustrezne infrastrukture za ravnanje s presežno hrano, saj jo iz trgovin in prehranskih obratov odnašajo prostovoljci, medtem ko nam odpadke odvažajo poklicne ekipe.
Kaj pa trgovci
Lidl Slovenija se s problematiko zavržene hrane že leta ukvarja sistematično, so sporočili in povedali, da zaradi tega optimizirajo procese nadzora in naročanja blaga in odprodajajo izdelke z znižano ceno tik pred potekom roka trajanja, a se trudijo, da do poteka roka sploh ne pride.
Od leta 2017 sodelujejo tudi v projektu Donirana hrana, v okviru katerega podarijo živila, ki v trgovinah ostane po njihovem zaprtju. To so denimo pekovsko pecivo, mlečni izdelki, sadje in zelenjava, ki je še vedno primerna za zaužitje. »Pri tem sodelujemo z Zvezo Lions klubov Slovenije in drugimi humanitarnimi organizacijami. V minulem letu smo v tem projektu donirali več kot 240 ton hrane,« so nam povedali.
Konkretnih številk glede odpadne hrane nam niso mogli dati, »ker gre za konkurenčno občutljive podatke. Tako odpadni kruh kot tudi druge organske odpadke (sadje in zelenjava, hlajeni izdelki, meso), ki jih ne oddamo v donacijo po zaprtju trgovin, sicer oddamo v skladu z zakonodajo,« so še sporočili iz Lidla.
To mečejo proč
Iz Mercatorja so sporočili, da je količina zavržene hrane pri njih manjša od kala, dovoljenega za trgovino. »Z natančnim sistemom naročil in z zgodnjim odkrivanjem kritičnih rokov uporabnosti izdelkov v zalogi, z znižanjem cene pred pretekom roka uporabnosti in z donacijami presežkov hrane močno znižamo količine presežkov hrane. Ker ima Mercator najširšo mrežo trgovin v Sloveniji, pa vseeno določena količina živil postane bio odpadek, ko hrane ni več mogoče ali dovoljeno prodati ali uporabiti,« so povedali.
Zagotovo gresta v odpis in bio odpadke gnila sadje in zelenjava, saj nista primerna za prodajo, ker to ni skladno z zakonsko določenimi tržnimi standardi, so še razložili. Živil, ki so označena, da jim kmalu poteče rok uporabe, pa pri njih nimajo veliko. »Živilom, ki jim je potekel rok z oznako 'porabiti do', naslednji dan po poteku roka uporabnosti dobijo status odpadek, saj je taka zakonska zahteva,« so pojasnili. Se pa po njihovih besedah lahko donira živila pred pretekom datuma minimalne trajnosti. Živil, ki jim je potekel rok z oznako »uporabno najmanj do«, pa po tem datumu ne prodajajo. »Za taka živila bi bile potrebne posebne analize ustreznosti, da bi lahko še bila v prodaji,« razložijo. Tudi oni imajo vzpostavljen sistem doniranja presežkov živil, in to vse od leta 2013. Donacije predajo Zvezi Lions klubov Slovenije, Rdečemu križu Slovenije, Škofijski karitas Ljubljana in Inštitutu Antona Trstenjaka.
»Spoštujmo hrano«
V trgovski verigi E.Leclerc se prav tako trudijo, da bil bil odpis živil oziroma količina odpadne hrane minimalna. Z vsemi sprejetimi ukrepi to uspešno vzdržujejo pod 0,5 odstotka na letni ravni, so povedali. V biološke odpadke odvržejo živila, ki se ne prodajo kot dodatno znižana živila pred iztekom roka uporabe, ter predvsem stranske produkte, ki nastanejo pri predelavi živil. Toplo hrano, ki je do zaprtja trgovine neprodana, vsak večer donirajo ustreznim ustanovam.
V trgovskem podjetju Spar količino zavržene hrane omejujejo z na eni strani rednim spremljanjem prodaje v svojih trgovinah, v katerih omogočajo optimalno naročanje izdelkov, s tem pa minimalno vračilo hrane, na drugi strani pa s skrbnim ravnanjem z izdelki, ki se bližajo izteku roka uporabe. Tem že nekaj dni pred iztekom roka znižajo ceno. »Te izdelke v trgovini posebej izpostavimo in jih označimo z oznako Spoštujmo hrano. Neprodane izdelke s pretečenim rokom pa seveda moramo ustrezno zavreči. Zberemo jih v posebej hlajenih zabojnikih, za ustrezen odvoz in njihovo praznitev pa skrbi zunanji izvajalec,« so povedali.
Kot že omenjeni trgovci tudi v Sparu viške hrane že dlje časa donirajo humanitarnim organizacijam. »Že več kot sedem let v akciji Donirana hrana sodelujemo z dobrodelno organizacijo Zveza Lions klubov, Distrikt 129 – Slovenija. Pomoči potrebnim doniramo živila, ki malo pred iztekom uporabe še niso bila prodana, a so še vedno znotraj predpisanega roka uporabnosti, ki ga definirajo proizvajalci. Leta 2020 smo začeli sodelovati še z dvema organizacijama, in sicer s humanitarnim društvom Hrana za življenje (Food for Life Slovenija) ter s Slovensko filantropijo – Združenjem za promocijo prostovoljstva, v letu 2021 se jim je pridružilo tudi Društvo Krog 9,« so nam povedali.
V šolah pa …
Na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport smo naslovili vprašanja o tem, koliko hrane zavržejo osnovne šole, ali obstajajo dejavnosti, s katerimi količino zavržene hrane nižajo, a nam konkretnih odgovorov niso poslali. V svojem odgovoru so zapisali samo, da sta nakup živil in organiziranje šolske prehrane v pristojnosti vzgojno-izobraževalnih zavodov in da morajo v skladu z zakonom o šolski prehrani vzgojno-izobraževalni zavodi pri organizaciji šolske prehrane upoštevati smernice za prehranjevanje. »Te vsebujejo cilje, načela in vzgojno-izobraževalne dejavnosti, povezane s šolsko prehrano, ter strokovne usmeritve in navodila, ki opredeljujejo merila za izbor živil, načrtovanje sestave, količinske normative in način priprave šolske prehrane ter časovni okvir za njeno izvedbo, ki jih določi javni zdravstveni zavod, pooblaščen od ministrstva, pristojnega za zdravje,« so nam napisali v odgovoru.
Koliko hrane torej zavržejo šole? Za odgovore na to vprašanje se lahko opremo na revizijske preglede učinkovitega ravnanja s hrano v šestih slovenskih osnovnih šolah, ki jih je opravilo Računsko sodišče. Ugotovili so, da je imelo teh šest šol v letu 2017 za 64 milijonov evrov stroškov za šolsko hrano. Odpadne hrane je bilo v letu 2017 18 kilogramov na učenca.
Lahko bi imeli svoje komposte
Ugotovili so še, da so šole učencem ponudile viške hrane oz. hrano, ki ostane, s čimer se skupna količina zavržkov seveda zmanjša. »Pri tem pa spet ne merijo, katera hrana ostaja in v kakih količinah, da bi to lahko preprečili. Problem je očitno tudi pri neustreznem ločevanju odpadkov, dodatna finančna sredstva pa morajo šole namenjati oddaji bioloških odpadkov,« je razvidno iz revizije.
V šestih šolah so skupno naročali za 64 milijonov evrov hrane, od tega je 72.239 kilogramov romalo v smeti. Porabi teh sredstev bi se lahko izognili tudi s šolskim kompostiranjem, javna naročila pa bi očitno morali za javne zavode poenostaviti, da šole ne bi plačevale še zunanjih izvajalcev, so sklepi sodišča.
Zmanjšanje izgub hrane ter količine odpadne hrane so sicer skupna odgovornost, ki zahteva ukrepanje deležnikov na vseh ravneh, od politike, zasebnega sektorja, civilne družbe, razvojnih agencij do raziskovalnih in akademskih ustanov ter potrošnikov oziroma najširše javnosti, je ob septembrskem svetovnem dnevu hrane sporočila ministrica Irena Šinko. Hrana, ki je poleg vsega še lokalno dostopna, je naša osnovna dobrina, nenazadnje pa, ob vseh dogodkih, ki smo jim priča v zadnjem času, tudi izjemen privilegij. Zato moramo z njo ravnati skrbno in spoštljivo, je podčrtala.
