Po podatkih statističnega urada so cene v Sloveniji v primerjavi z lanskim letom 10 odstotkov višje. Inflacija tako krepko presega dva odstotka, ki so si ju kot željeno stopnjo inflacije zastavili v Evropski uniji (EU). Da bi umirili rast cen, so se v Evropski centralni banki (ECB) dvakrat že odločili zvišati obrestno mero, ki se je tako v izredno kratkem času dvignila iz negativnega območja. Po dveh zaporednih dvigih je bila na 1,25 odstotka, od včeraj pa je postavljena na dveh odstotkih.
Potrošniki bomo to potezo občutili predvsem v obliki dražjih kreditov. Euribor, referenčna obrestna mera, ki jo uporabljajo banke, se namreč giblje skoraj skladno z osrednjo obrestno mero. Tako je šestmesečni euribor trenutno pri 2,1 odstotka, trimesečni pa je pri 1,578 odstotka.
Šokanten izračun
Predvsem tisti, ki že imajo sklenjene kredite z variabilno obrestno mero, so lahko zaskrbljeni, saj se jim bodo obroki sčasoma znatno zvišali. Zaradi nižjih obrestnih mer v minulih mesecih zneski na položnicah sicer rastejo postopoma in tudi obrestne mere se z euriborjem usklajuje praviloma dvakrat na leto. Naredili smo izračun, kaj dvig euriborja pomeni za kreditojemalca, ki ima hipotekarni kredit in trenutno do banke še 100.000 evrov obveznosti, ki jih mora odplačati v naslednjih 20 letih. Če je kredit najel po obrestni meri 1,9 odstotka + euribor, se višina njegovega obroka počasi dviga iz 501 evra proti 605 evrov, koliko bo na koncu znašal obrok, če se bo euribor stabiliziral pri 2,1 odstotka, kolikor znaša te dni. A analitiki, ki so jih anketirali pri Bloombergu, pravijo, da pričakujejo, da se bo osrednja obrestna mera do marca dvignila še za 1,75 odstotne točke, kar bi lahko euribor porinilo proti štirim odstotkom. Če bi se to zgodilo, bi se lahko obrok našemu kreditojemalcu v enem letu dvignil s 500 evrov na 710 evrov!
Banke prilagajajo ponudbo
Banke trenutni skok v dvigu obrestne mere krotijo z nižjimi pribitki v primeru variabilnih obrestnih mer. Če so bili še na začetku letošnjega leta, ko je bil euribor negativen, pribitki pri fiksnih in variabilnih obrestnih merah na približno enaki ravni, so zdaj v primeru spremenljivih obrestnih mer znatno nižji. V ponudbi NLB za stanovanjske hipotekarne kredite tako opazimo, da je fiksna obrestna mera za zgoraj omenjeni kredit 3,6 odstotka, v primeru spremenljive obrestne mere pa imajo šestmesečni euribor trenutno postavljen pri 1,86 odstotka in pribitek »le« 1,35 odstotka. Podobno so ta trenutek sestavljene ponudbe skoraj vseh bank, ki poslujejo v Sloveniji.
»Švicarji« spet na robu obupa
Med tistimi, ki najbolj s strahom gledajo dogajanje na trgu obrestnih mer, pa so imetniki kreditov v švicarskih frankih. Pred nekaj dnevi so sicer dosegli pomembno sodno zmago, saj je sodišče Evropske unije presodilo, da kreditojemalcem ni treba dokazati slabe vere bank, da bi sodišča pogodbene pogoje prepoznala kot nepoštene. To bi sicer moralo olajšati njihov boj na sodiščih, a dokler meljejo sodni mlini, so številni še vedno ujeti v kreditnih razmerjih, ki bodo ob zvišanju obrestnih mer spet povzročili številne socialne stiske.
Sodni mlini
»Stiska potrošnikov, imetnikov posojil v CHF, je vedno večja, saj je zaostrovanje denarne politike ECB prineslo višje obrestne mere, inflacija se vzpenja na najvišje vrednosti v zadnjih desetletjih, ob tem pa so kreditojemalci kreditov v CHF dodatno soočeni še s krepitvijo švicarskega franka, kar jih neizogibno potiska še globlje v dolžniško in socialno stisko. Potreba po takojšnji intervenciji sodišča in odločitvi o zakonu je zato nujna,« so pred dnevi sporočili iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Neomajne banke
Združenje bank pa je ob tem še naprej neomajno. Sodbo sodišča Evropske unije so si interpretirali po svoje, češ da je sicer res, da tožnikom za to, da bi na sodiščih uspeli dokazati nepoštene pogodbene pogoje, ni treba dokazati slabe vere bank, a da je sodišče EU zapisalo, da je »edino nacionalno sodišče pristojno za ugotavljanje in presojo dejstev v postopku v glavni stvari, pa tudi za samo razlago in uporabo nacionalne zakonodaje«. In ker je vrhovno sodišče do zdaj kot po pravilu vedno stalo na strani bank, banke kljub sodbi ne mislijo spreminjati svojih stališč. Prav tako banke nimajo nobenega posluha za omenjen vedno večje težave zaradi višanja obrestnih mer. »Vnovič izpostavljamo, da so banke v minulih letih večkrat konstruktivno pristopile k reševanju problematike kreditov v švicarskih frankih in vabile kreditojemalce h konverziji v EUR. Večina bank je ponujala konverzijo brez stroškov konverzije za kreditojemalce, in sicer po tečaju na dan konverzije. Banke so ob tem posebno pozornost namenjale socialno ogroženim iz dohodkovno šibkejših skupin in jim omogočale skrbno ter individualno obravnavo.«
