Ustavni sodniki so namreč ugotovili, da je obstoječa zakonska ureditev sprejema oseb z duševno motnjo v varovani oddelek ni skladna z ustavnima načeloma varstva osebne svobode ter varstva človekove osebnosti in dostojanstva. DZ je ustavno sodišče naložilo, da mora protiustavnost odpraviti v devetih mesecih. Ta rok se je sicer iztekel marca 2020.
Če se oseba ne strinja s sprejemom, odloča sodišče
Predlog novele, ki so ga pripravili na ministrstvu, tako črta določbe, s tem pa zakoniti zastopnik ne bi mogel več podati soglasja za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda namesto osebe, ki je vanj sprejeta. Tako bi moralo sodišče odločati v vseh primerih, ko se oseba s sprejemom v varovani oddelek ne strinja ali je iz njenega vedenja razvidno, da je soglasje preklicala.
Mreža varovanih oddelkov
V skladu z odločbo ustavnega sodišča predlog zakona določa obveznost ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da oblikuje mrežo varovanih oddelkov na način, da se na 30.000 prebivalcev zagotovi namestitev za najmanj 12 oseb.
Predlog zakona vzpostavlja tudi dolžnost socialnovarstvenih zavodov, da oblikujejo varovane enote. Cilj takšne ureditve je, da se osebam, ki bodo po odločbi sodišča nameščene v varovane oddelke, lahko zagotovi varstvena in ustrezna terapevtska obravnava.
Ministrstvo bi glede na predlog novele tudi določilo mrežo varovanih oddelkov v skladu s potrebami prebivalstva in redno, najmanj na dve leti, preverjalo zasedenost varovanih oddelkov. Če je zasedenost zmogljivosti v posameznih vrstah varovanih oddelkov v dveh zaporednih letih več kot 90-odstotna, pa bi ministrstvo pristopilo k dopolnitvi mreže izvajalcev varovanih oddelkov. S tem bi se po oceni predlagatelja preprečilo tveganje nastanka oziroma podaljšanja čakalnih dob za namestitev v varovane oddelke in neprimerno nameščanje oseb na podlagi sklepa sodišča.
Predlog zakona določa tudi poseben postopek za zadržanje v varovanem oddelku, če je oseba že nameščena v socialnovarstveni zavod, in drugačen rok za obveščanje sodišča o sprejemu osebe na zdravljenje proti njeni volji v nujnih primerih. Direktor socialnovarstvenega zavoda bo v tem primeru pristojno sodišče o sprejemu osebe dolžan obvestiti najpozneje v 24 urah.
Določbe zakona se s predlogom usklajujejo tudi z določbami družinskega zakonika, ki s spremembo aprila 2019 ne predvideva več instituta odvzema poslovne sposobnosti. Urejajo se pravila za primer, ko se otroka, ki še ni dopolnil 15 let, sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom, prav tako zakon mladoletnikom omogoča večje opolnomočenje in sodelovanje pri zdravljenju, kakor je uveljavljeno že s predpisi s področja zdravstvenega varstva.
Predlog novele opredeljuje tudi nov postopek sprejema v varovani oddelek pred sklepom sodišča v nujnih primerih, kadar oseba že biva v socialnovarstvenem zavodu. S tem se odpravlja obstoječo pomanjkljivost, zaradi katere se je v praksi osebe pred sprejemom v varovani oddelek predhodno sprejemalo v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.
Prav tako se po navedba predlagatelja odpravlja pomanjkljivost, ko je sodišče za osebo, ki je že bila nameščena v oddelku pod posebnim nadzorom, odločalo v rednem postopku in ne v postopku v nujnih primerih. Slednji je namenjen osebam, ki so že sprejete v institucijo in je zato postopek pred sodiščem sorazmerno kratek. Namesto rednega postopka za zadržanje osebe v varovanem oddelku se spreminja postopek pred sodiščem iz rednega postopka v nujni postopek, saj je zaradi varstva človekovih pravic pomembno zagotoviti, da so postopki pred sodiščem čim krajši.
Z novelo zakona se po navedbah predlagatelja odpravlja tudi pomanjkljivost veljavnega zakona, ki ni določal zaključka nadzorovane obravnave, ko je bila oseba sprejeta v psihiatrično bolnišnico ali socialnovarstveni zavod. Odpravlja pa se tudi pomanjkljivost v zvezi z izvajanjem upravnih nadzorov nad izvajanjem določb zakona o zdravstveni dejavnosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in izvajalcih obravnave v skupnosti.
