Gospodarstvo poka po šivih? »V naslednjih mesecih nikjer ne bo lahko, a vendar ...«

V zadnjem obdobju so z vidika vsesplošne draginje in z njo povezanih klavrnih razmer, v katerih se je znašla delovna sila, večji del pozornosti javnosti ukradli sindikati javnega sektorja, razmere pa so seveda daleč od rožnatih tudi v zasebnem sektorju.

Vlada Roberta Goloba in sindikati javnega sektorja so namreč prejšnji teden zaključili eno od ključnih poglavij pogajanj. Podpisali so dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023, ki uslužbencem prinaša dvig plač, višje nadomestilo za malico, za tiste na delovnih mestih do vključno 50. plačnega razreda pa še poračun regresa za letni dopust. Vlada bo tako v primerjavi s svojimi predhodnicami za plače v javnem sektorju namenila rekorden znesek, zaposleni pa bodo učinek občutili že v novembru, saj bo že oktobrska plača višja za 4,5 odstotka. Novo, približno 4-odstotno povišanje večino nato čaka še v aprilu naslednje leto. Kot je znano, so si sindikati izpogajali tudi višji regres za prehrano in poračun do višjega regresa za letni dopust. V roku enega meseca od podpisa dogovora bodo začeli še pogajanja in usklajevanja o odpravi plačnih nesorazmerij, ki jih želijo zaključiti do 30. junija prihodnje leto, pri čemer so sindikati soglašali, da do takrat ne bodo sprožili nobenih stavkovnih dejavnosti v povezavi z ukrepi iz tega dogovora. Vlada si je tako kupila nekaj miru, ki ga je utrdila še z današnjim podpisom stavkovnega sporazuma z zdravniškim sindikatom Fides.

Ob bučnih valovih, ki so jih sprožili sindikati javnega sektorja, pa je pogosto neopaženo, da so zelo nemirne tudi vode v zasebnem sektorju. Po gospodarstvu v največji meri klesti energetska draginja. Krčenje proizvodnje so že naznanili v Slovenski industriji jekla in tovarni aluminija Talum iz Kidričevega, za svojo prihodnost se bojijo tudi delavci papirnice MM Količevo, kjer utegne brez dela ostati kar četrtina od dobrih 400 zaposlenih. V Talumu in skupini Sij na drugi strani vsaj zaenkrat niso predvideli odpuščanj, a težave niso omejene zgolj na posamezne družbe in energetsko draginjo, vre namreč tudi med delavci v celotnih panogah.

Odgovor ni zgolj v plačah

Bobo

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.

Kot nam je sicer pojasnila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, se s »težavami ukvarjajo vse panoge, saj draženje energentov in vhodnih surovin vpliva na vse.« Zaenkrat sicer nimajo informacij o morebitnih črnih scenarijih, a po navedbah Jerkičeve v »nekaj podjetjih delajo z manjšo intenzivnostjo in so delavci tudi deloma na čakanju na delo,« vendar o »prenehanju večjega števila zaposlitve v tem trenutku ni govora.«

Kar zadeva vpliv draginje na zaposlene, kar je prva skrb sindikatov, je Jerkičeva poudarila, da v panogah, »kjer so plače najnižje in kjer se s tem ves čas srečujemo, seveda raste nezadovoljstvo zaposlenih, saj visoka inflacija in draga hrana zmanjšuje realne dohodke.« V zvezi s tem glasna opozorila prihajajo predvsem iz sindikata trgovine, sindikata gostinstva in turizma, tudi sindikata prometa in zvez. »Večinoma so v teh panogah odprta pogajanja za dvig plač, ki pa celotne problematike ne bodo uredila, saj odgovor ni zgolj v plačah. Ključna bo vloga države in Evropske unije glede energentov in protiinflacijskih ukrepov,« je bila jasna Jerkičeva.

Nekateri pretijo s stavko, drugi so začasno umirili strasti ...

Znana je peticija zaposlenih v trgovskih podjetjih, v kateri slednji zahtevajo višje plače in povračilo stroškov v zvezi z delom, ureditev delovnega časa ter boljše delovne pogoje. Predstavniki sindikata delavcev trgovine so do 22. septembra pod peticijo v slabih treh tednih zbrali 6470 podpisov, pri čemer so napovedali, da bodo, v kolikor sprememb ne bo, z aktivnostmi nadaljevali, niso pa izključili niti možnosti stavke. »Če dogovora ne bo, bo december vroč,« je bil takrat jasen generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič. December je seveda tisti mesec, ko si trgovci v svojih vrstah želijo najmanj nemirov, saj v prazničnem času v drugem delu tega meseca ustvarijo kar od 25 do 30 odstotkov vseh prihodkov.

Zaposlenih v trgovskih podjetjih zahtevajo višje plače in povračilo stroškov v zvezi z delom, ureditev delovnega časa ter boljše delovne pogoje.

Medtem se je prejšnji četrtek zaključila dvotedenska stavka igralniških delavcev, potem ko sta pogajalski skupini vodstva družbe Hit in Sindikata igralniških delavcev Slovenije (SIDS) v Hitu dosegli dogovor, v skladu s katerim se bodo začela pogajanja za novo podjetniško kolektivno pogodbo in plačni sistem. Gre za kompromisno rešitev, ki preprečuje nadaljnje nastajanje gospodarske škode, a podrobnosti dogovora zaenkrat ostajajo interne poslovne narave. Ključne točke se sicer nanašajo na razporejanje delovnega časa v igralništvu, obseg prazničnih ur in dodatke za delo ob vikendih. So pa v SIDS opozorili, da se lahko stavka ponovi, saj je zadeva še daleč od tega, »da bi bila dokončno rešena.« Upajo predvsem na korekten odnos vodstva in nadaljevanje pogajanj za novo kolektivno pogodbo. Kot je pojasnil predsednik SIDS v Hitu Erik Krašna, so »naslednja na vrsti prav pogajanja o dveh najobsežnejših stavkovnih zahtevah, ki pa se navezujeta direktno na plačni sistem.«

S plačami, odhajanjem zaposlenih, zapiranjem obratov in tudi nepripravljenostjo vodstva na dialog so nezadovoljni tudi zaposleni v družbi Žito. Konferenca sindikata družbe Žito, ki sodi pod Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije, je namreč nedavno napovedala štiriurno opozorilno stavko. V kolikor pogajanja z vodstvom družbe ne bodo uspešna, se bo ta odvila 24. oktobra. Težave Žita, ki je v lasti hrvaške družbe Podravka, so povezane tudi s stanjem na trgu surovin, zlasti njihove najpomembnejše vhodne surovine pšenice. Poslovanje je bilo nestabilno že zaradi pandemije covida-19, podražili pa so se tudi energenti.

... tretji razmere označili za »katastrofalne«

Razmere so kočljive tudi v Premogovniku Velenje, kjer se med drugim trenutno srečujejo z velikimi težavami pri pridobivanju premoga ter predvsem kjer Sindikat delavcev rudarstva in energetike (SDRES) zaradi prekinjenega socialnega dialoga in skrb vzbujajočih razmer od vodstva pričakuje ustrezno ukrepanje. Trenutne razmere v jami so opisali kot »katastrofalne,« zato je po njihovih navedbah treba nujno zagotoviti varne in zdrave delovne razmere za zaposlene. Opozorili so tudi, da premogovnik po krivdi poslovodstva deluje brez vsakršne vzdržne strategije ter da so v ozadju težav s proizvodnimi kapacitetami leta zanemarjanja ustreznega načrtovanja, vlaganja in kadrovanja, da pa ne morejo pustiti, da premogovnik propade. Spomnimo, konec julija je v premogovniku prišlo do stebrnega udara, v katerem je bilo v prvi fazi poškodovanih 12 rudarjev, dodatno pa so k zdravniku napotili še dva rudarska spremljevalca. Po mnenju SDRES v zadnjem času večinoma ne gre za naravne nesreče, temveč nesreče, ki so posledica neustreznega pridobivanja premoga oziroma načrtovanja.

Premogovnik Velenje je septembra obiskal tudi predsednik vlade Robert Golob.

Še vedno odmeva tudi zgodba Asmira Bećarevića, ki je v Premogovniku Velenje septembra iz »krivdnega razloga« ostal brez službe. Gre za predstavnika SDRES, ki ima močno podporo več sindikalnih central in posameznih sindikatov, ki od vodstva velenjskega premogovnika zahtevajo njegovo ponovno zaposlitev. Prepričani so namreč, da je Bećarević brez službe ostal zaradi svojih sindikalnih aktivnosti. Sindikalisti, združeni v borbi za pravice svojega sotrpina Bećarevića, od vodstva rudnika zahtevajo tudi, da preneha ovirati sindikalno delovanje.

»V naslednjih mesecih nikjer ne bo lahko. Je pa nujno opozoriti, da imamo še vedno visoko gospodarsko rast, da primanjkuje delavcev in da plače rastejo. Tudi gospodarska napoved za naslednje leto ni negativna, zato je preuranjeno napovedovati, kaj se bo zgodilo,« je še poudarila predsednica ZSSS Lidija Jerkič.