O pobudi, da bi pogoreli Kras ponovno zasadili s semenskimi kroglicami, smo že pisali. Pobudniki, vrsta okoljskih in samooskrbnih društev, so vladi ponudili, da bi v sodelovanju z uradno stroko pripravili delavnice, na katerih bi ljudje izdelovali semenske kroglice iz humusa, ilovice in avtohtonih kraških semen. Te bi nato razmetali po pogoriščih ali odvrgli iz zraka s helikopterji in droni. Takšen način ozelenjevanja je dobro poznan in se je že izkazal v mnogih deželah po svetu. Predlagali so, da bi na pogoriščih ustvarili raznovrstne ekosisteme, ne le gozd. Lahko bi zasadili gozdne vrtove, polja trajnih žit ter nasade zelišč in zdravilnih rastlin, ki bi Kras nadgradili v ekološko cono in poskrbeli za večjo samooskrbnost. Organizirane delavnice pa bi poskrbele, da bi na Kras prišla res le prava semena, saj bi nedomorodne rastline naredile več škode kot koristi. A ker kaj več od odgovora, da bodo pobudo preučili, od odločevalcev niso dobili, so se odločili, da bodo vsaj testno površino posejali sami že to jesen.
Brez znanja ne gre
Ko je mladi par iz uvoda slišal za akcijo, jim je z navdušenjem ponudil svojo posest. Tako se jih je na prvo oktobrsko nedeljo zbrala skoraj stotnija in pridne roke so mešale, mesile in oblikovale. Ne le prsti in semen, temve – upajo – tudi prihodnost Krasa. Ob veliko dobre volje in smeha je šlo delo hitro od rok. Vmes so prostovoljce poučili o permakulturi, orientaciji na terenu, eksplozivnih sredstvih in predvsem o varnosti. Teren so že vnaprej podrobno pregledali in preučili. Pri vsakem zasajanju je načrt pomembnejši od izvedbe, kaj šele na tako občutljivem območju, kot je kraško. S strokovnjaki, ki imajo izkušnje tudi iz tujine, so preverili, kje raste strupeni pajesen, kje so eksplodirale bombe in kje je največja erozija. Pa tudi katero drevo se bo obraslo samo, kateri požgan les bodo uporabili kot organsko maso, kje se zadržuje voda in kaj posejati na določenem mestu.
Ne, semenskih kroglic se ne da le narediti in odvreči kjer koli. A prve so zdaj zasajene in aktivisti bodo spomladi z veseljem opazovali in preučevali učinkovitost opravljenega dela. Tako bodo v praksi izvedeli, katere semenske kroglice so se najbolje obnesle, katere rastline rastejo najbolje in katere slabše ter kako bodo uspevale v različnih rastnih obdobjih.
Planet za vse generacije
Najmlajši udeleženec akcije je bil star deset let. Ponosen je, da bo prispeval k nečemu tako pomembnemu, in komaj čaka, da pride pogledat, kako rastejo njegova drevesa in zdravilne rastline. Želi si, da bi kaj takega počeli tudi v šoli. To je tudi v načrtu udeleženih društev. »Mi si zelo želimo sodelovanja s šolami, kjer bi lahko ozaveščali in izobraževali rodove, ki jim bomo zapustili ta naš planet,« pravi Irena Rotar iz društva Ekoci. »V okviru gibanja Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen bomo od novembra naprej organizirali delavnice sejanja semen, izdelave semenskih kroglic, vzpodbujanja k samooskrbi in vrtičkarstvu šole, vrtce, društva in posameznike, ki bi si tega želeli.«
Pobudo je podprl tudi prof. dr. Franc Pohleven, zaslužni profesor z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki si želi, da bi s takimi aktivnostmi ozavestili domačine in javnost, predvsem pa politike na občinski in državni ravni. Tako bi namreč lahko obnovili kmetijska zemljišča in kulturno krajino tudi na drugih območjih, kjer bi bilo to potrebno, predvsem v hribovitih predelih. »S tem bi omogočili večjo pridelavo hrane in manjšo prehransko odvisnost od tujine,« pravi. Seveda bi morala država s finančnimi spodbudami to tudi spodbujati, predvsem pa razmisliti o ukrepih, ki jih sprejema. »Tudi obsežen požar na Krasu je bil posledica nepravilnih ukrepov – zaraščanja obdelovalnih površin in pogozdovanja z neprimernimi (neavtohtonimi) drevesnimi vrstami,« opozarja dr. Pohleven. »Tisočletja ohranjene in vzdrževane suhozidove smo v dveh desetletjih zaradi neumnih odločitev 'strokovnjakov' uničili in so jih prerasli gozdovi. Zaraščanje pa siromaši biološko pestrost in privablja zveri na področja, kjer jih prej ni bilo.«
Društvo Ekoci in somišljenike skrbi, da se država na situacijo odziva prepočasi. Sprašujejo se, ali bomo morali ljudje sami poskrbeti, da dolgoročno ne bomo lačni mi in naši otroci in da bomo ohranili rodovitno Slovenijo tudi za prihodnje rodove.
