Predstavniki inštituta so v izjavi pred vložitvijo podpisov pojasnili namen zakonskih predlogov in potek kampanje. Po besedah Mojce Lukan bi s spremembo zakona o osnovni šoli kot pravico za vse šoloobvezne otroke uvedli šolsko kosilo, z novelo zakona o šolski prehrani pa bi to pravico tehnično uredili, prepovedali bi recimo outsourcing in uredili "še nekatere druge podrobnosti".
Zakonska predloga bosta obravnavana po rednem postopku. V Inštitutu 8. marec pa si želijo, da bi bila, kolikor se da, vključena tudi pristojna ministrstva, zlasti ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Podpise so zbirali v okviru kampanje Za otroke gre. Kot je povedala Nika Kovač, je bil namen akcije jasen "krepiti javno šolstvo, zagotavljati vsem otrokom enake možnosti, enake možnosti razvoja in fajtat za pravičnejšo in enakopravnejšo družbo".
Za omenjeno kampanjo so se po beseda Maje Koražija odločili, ko so ob nastopu draginje v okviru inštituta razmišljali, kako pomagati ljudem. V anketi, ki so jo izpeljali, jih je zanimalo, kako se ljudje soočajo z draginjo, kaj so tiste točke, ki jim povzročajo največ stiske. Starši so veliko pisali tudi o stroških osnovne šole, zato so naredili izračun in ugotovili, da je najvišji strošek kosilo. Odločili so se, da ljudem pridejo naproti s tema dvema predlogoma.
Kot so pojasnili v današnji izjavi, so v kampanji doživeli veliko lepega. Poleg posameznikov so jih po besedah Tanje Matijašević podprle tudi številne nevladne organizacije, sindikati, med njimi Slovenska filantropija, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja, CNVOS, zveza prijateljev mladine.
Po drugi strani pa jih je po besedah Alenke Kreč Bricelj presenetilo, da "je bila kampanja tako težka in je bilo toliko nasprotovanja temu, da se za vse otroke preskrbi brezplačna šolska kosila". Kot je pojasnila, so bili deležni verbalnih napadov, žaljivk, veliko zmerjanja prek družbenih omrežij. Predvsem jih je presenetilo, da je "toliko nasprotovanja prišlo s strani stranke SDS", je dejala.
