»Police v našem skladišču so vedno bolj prazne, z vsemi podražitvami in začetkom kurilne sezone pred vrati pa se bodo potrebe družin po prehrani in humanitarni pomoči verjetno še povečale,« je bilo pred dnevi objavljeno na Facebook strani humanitarnega programa Veriga dobrih ljudi, skupaj s prošnjo po donacijah, saj je očitno vedno več ljudi potrebnih pomoči, medtem ko materialne donacije upadajo. »Včasih tudi cel mesec ni nobene donacije hrane,« pravijo.
Pod pragom revščine
Po podatkih statističnega urada Slovenije pri nas skoraj 11,7 odstotkov prebivalcev živi pod pragom tveganja revščine, to je okoli 268.000 oseb. Z naraščajočimi stroški in vedno dražjimi cenami osnovnih živil se bo ta odstotek zagotovo še povečal in vedno več ljudi bo potrebovalo humanitarno pomoč. V Verigi dobrih ljudi, humanitarnem programu pod okriljem Zveze prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste-Polje, ki se osredotoča na otroke oziroma družine z mladoletnimi otrok, opažajo, da je največ stisk med brezposelnimi in zaposlenimi z nestabilnimi oblikami zaposlitev (prekarni delavci, manjši obrtniki, ki ne prejmejo plačila za opravljeno delo). »Mnogo pa je stisk med zaposlenimi, ki za delo prejemajo minimalno ali še nižje plačilo. Pod prag tveganja revščine zelo pogosto padejo tudi družine, v katerih je prisotna bolezen bodisi staršev bodisi otrok. Razlog za padec pod prag tveganja revščine je pogosto nenaden dogodek – izguba zaposlitve, nesreča, bolezen ali smrt v družini, za mnoge družine je lahko nepremostljiva ovira že okvara pralnega stroja ali štedilnika. Vse to ni omejeno samo na družine, ki prejemajo socialne transferje, temveč velja tudi za mnoge druge, ki živijo v težkih razmerah,« opozarjajo.
Materialnih donacij ni
Veriga dobrih ljudi, ki jo je zasnovala Anita Ogulin s sodelavci ZPM Ljubljana Moste-Polje, trenutno nudi celostno pomoč 339 družinam v stiski oziroma 1141 posameznikom, od tega jih je 632 mladoletnih. Družinam pomagajo tako s psihološko, pravno kot finančno in materialno pomočjo. Mesečno v svojem skladišču razdelijo okoli 200 paketov pomoči, ki vsebujejo prehranske in higienske izdelke, a se zdaj, kot že rečeno, soočajo z vedno bolj praznimi policami. »Že od začetka novega leta opažamo zelo velik upad materialnih donacij v primerjavi s preteklimi leti. Police v skladišču se vztrajno praznijo, donacij hrane pa ni, včasih tudi cel mesec nobene. Do pomoči države iz naslova zagotavljanja prehranskih izdelkov za najšibkejše nismo upravičeni, tako da je naše razdeljevanje pomoči popolnoma odvisno od donacij, trenutno predvsem donacij podjetij, saj donacij fizičnih oseb praktično ni,« pojasnjuje Julija Mišič iz ZPM Ljubljana Moste-Polje.
Plačati položnice ali kupiti hrano?
Vsi, ki zmorete in bi želeli priskočiti na pomoč, lahko prehranske izdelke ter izdelke za osebno higieno prinesete v skladišče ZPM Ljubljana Moste-Polje na Zaloški 54 v Ljubljani v času uradnih ur (ponedeljek od 8.00 do 18.00, torek od 8.00 do 16.00 ali petek od 8.00 do 14.00).
Močno jim primanjkuje olja, mleka, sladkorja, vložnin, namazov, začetnega adaptiranega mleka, žitaric, ajdove in koruzne moke, prosene in ajdove kaše, kosmičev. Od higienskih izdelkov pa toaletnega papirja, zobnih ščetk in past, palčk za ušesa, šamponov in gelov za tuširanje.
Skrbi pa jih, da bo postalo še huje, ko se bo začela mrzla zima in z njo kurilna sezona. »Stroški ogrevanja in elektrike so na splošno v zimskih časih večji kot poleti, s podražitvami na skoraj vseh področjih življenja pa nas skrbi, da bo vedno več družin prisiljenih v odločitev, ali plačati položnice ali kupiti hrano. Ker je položnice potrebno plačati, saj si nihče noče nakopati izvršb ali izgubiti strehe nad glavo, družine lažje manipulirajo z nakupom hrane in izpuščajo obroke,« se boji Mišičeva.
Delajo, a nimajo za preživetje
Opažajo tudi, da se na žalost po humanitarno pomoč obrača vedno več delovno aktivnih oseb oziroma družin, ki so se prvič znašle v stiski. »V humanitarnem programu Veriga dobrih ljudi je trenutno med vsemi vključenimi družinami kar 70 % družin, kjer eden ali oba starša delata, 50 % vseh družin pa je letos na novo vključenih. To pomeni, da se je polovica naših uporabnikov letos prvič obrnila na humanitarno pomoč, med njimi so tudi taki, ki so v preteklosti sami sodelovali v raznih zbiralnih akcijah za pomoč družinam v stiski, zdaj pa so se v takšni situaciji znašli sami.«
