Zaostritev razmer med EU in Rusijo zaradi vojne v Ukrajini se bo letošnjo zimo zagotovo pokazala v višjih cenah in razpoložljivosti energentov. Evropa se že celotno poletje bori, da bi prebivalcem in gospodarstvu zagotovila potrebne količine plina. Slovenija, ki nima ne svojih skladišč ne plinskih terminalov je v precej neugodni situaciji, saj se nam zna zgoditi, da bomo odvisni od tuje dobre volje. Zanimalo nas je, na kakšen način bo vlada zagotovila plin, ki ga potrebujemo in kako poteka dobava po tem, ko je Rusija prekinila dobavo preko plinovoda Severni tok 1.
Slovenija je v letu 2021 porabila 10 TWh plina, Nemčija 1.000 TWh.
Določene potrebne zaloge plina
Iz ministrstva za infrastrukturo so nam odgovorili, da so zaloge plina in zagotavljanje tekočih potreb po plinu stvar komercialnih dobaviteljev plina. Ko smo jih povprašali, kaj prekinitev dobave preko Severnega toka pomeni za Slovenijo, so nas napotili na našega največjega dobavitelja, podjetje Geoplin. Med tem ko je ta teden nemški kancler iskal in tudi našel plin za Nemčijo v Združenih arabskih emiratih, kot kaže naša vlada meni, da je to stvar komercialnih ponudnikov. Sprejet je bil le Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, ki v 9. členu določa: »V skladu z zakonom mora nosilec bilančne skupine zagotoviti skladiščenje plina v drugih državah članicah EU na dan 1. novembra tekočega leta v obsegu, ki je enak vsaj 15 % povprečne letne dobave plina te bilančne skupine končnim odjemalcem v Republiki Sloveniji v zadnjih petih koledarskih letih pred tekočim letom.«
Dobava plina v Slovenijo nemotena
Na Geoplinu so nam razložili, da dobave zemeljskega plina iz Ruske federacije v Slovenijo niso odvisne samo od Severnega toka 1, temveč plin k nam priteka tudi po drugih poteh in da kljub temu, da je ruskega plina veliko manj od dogovorjenih količin, svojim odjemalcem zagotavljajo nemoteno dobavo zemeljskega plina iz razpršenih virov in poti ter posledično omogočajo njihovo delovanje. Od kje natančno plin dobivamo in ga bomo dobivali med zimo, nam niso povedali.
Slovenske zaloge v tujini
Predvsem nas je zanimalo, kako je z našimi zalogami, saj, kot rečeno, Slovenija nima ne skladišč ne terminalov. Znano je, da imamo večino zalog shranjenih v Avstriji, ki pa sodi v krog evropskih držav, kjer je nivo zalog najnižji. Trenutni podatki kažejo, da so skladišča pri naših sosedih napolnjena le 76 odstotno, čeprav je usmeritev EU, da morajo države članice skladišča napolniti vsaj do 85 odstotkov kapacitet. Povprečna napolnjenost po EU pa je trenutno 87,4 odstotna. Tisto, kar nam gre v prid je, da je Slovenija v primerjavi z drugimi EU državami skromen porabnik plina, v letu 2021 smo ga tako porabili »le« 10 TWh, kar je približno 10 odstotkov tistega kar porabijo v Avstriji, oziroma le odstotek porabe Nemčije, kjer so si uspeli tudi zagotoviti največje zaloge plina: za kar 222,7 TWh, ob tem, da je njihova letna poraba skoraj 1000 TWh.
Kriza ne bo tako huda?
V podjetju Geoplin so nas ob tem opozorili, da je sicer res, da imajo tako kot še nekateri drugi slovenski dobavitelji zemeljskega plina, že vrsto let najete skladiščne zmogljivosti v sosednjih državah, a poudarjajo, da ta skladišča nimajo vloge strateških rezerv, temveč so komercialne narave. »Zato podatek, kje se nahajajo in koliko so polna, ni tako bistven, bistvena je diverzifikacija dobavnih poti zemeljskega plina.«, so zapisali. Zaloge, tudi te, ki jih je predpisala vlada nas torej ne bodo rešile, upamo lahko le, da bo skozi zimo dobava iz »razpršenih«, a nam neznanih oziroma skritih virov potekala nemoteno. Da morda pomanjkanje med zimo le ne bo tako hudo, bi lahko kazale tudi cene plina. Cena plina za dobavo v mesecu januarju je na nizozemski blagovni borzi namreč iz 345 evrov za megavatno uro, padla 208 evrov na megavatno uro.
