»Že leta se sprehajam od Sv Jakoba do cerkve sv. Katarine - Topol, po vrhu bližnjega hribčka je zelo lepa pot. Tokrat pa sem naletela na zaprto pot, ki vodila na hribček, pot je ograjena z električnim pastirjem in tablo, na kateri piše Ni prehoda. Enako je tudi na drugi strani poti, kjer je enaka tabla,« je sporočila bralka, nas pa je zanimalo, kaj pravi zakon o takem primeru, zato smo na Ministrstvo za okolje prostor poslali nekaj vprašanj – ali lahko kmet zapre pohodno pot, ali so pohodne in planinske poti javno dobro ali nam lahko lastniki zemljišč omejijo dostop in kako je v gozdu, se lahko tam sprehajamo in nabiramo gozdne sadeže? Z Ministrstva za okolje in prostor so nam podali odgovore.
Pomemben je lastnikov interes
Se lahko torej prosto gibljemo po kmetijskih in gozdnih zemljiščih v zasebni lasti? »Sprehajalci, lovci, nabiralci plodov in druge osebe, ki prehajajo čez kmetijska in gozdna zemljišča, so odgovorni za škodo, ki jo povzročijo na površini ali na pridelku,« pravijo in nadaljujejo. »Prost prehod čez kmetijska ter gozdna zemljišča in nekatere druge s predpisi določene aktivnosti so dovoljene tudi nelastnikom teh zemljišč. Pravna podlaga izhaja iz Ustave Republike Slovenije, ki v prvem odstavku 67. člena določa pridobivanje in uživanje lastnine tako, da sta poleg gospodarske zagotovljeni tudi ekološka in socialna funkcija lastnine. Ob lastnikovem interesu se s tem zagotavlja tudi javni interes vseh ljudi, zlasti rekreacija, nabiranje nekaterih plodov, ipd.«
Hoja le na neobdelovalnih površinah, travnik ne spada mednje
Ali to torej pomeni, da lastnik lahko zapre pot na kmetijskem zemljišču? »Osebam, ki niso lastniki kmetijskih zemljišč, je kljub dejstvu nelastništva dovoljeno stopiti na tujo nepremičnino. Prost prehod čez nekatera kmetijska zemljišča ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), ki v 5. členu določa da mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča drugim osebam na neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih dopustiti čebelarjenje, lov, rekreativno nabiranje plodov prostorastočih rastlin, zelnatih prostorastočih rastlin, gob in prostoživečih živali in prosto gibanje. Ob tem velja, da oseba, ki ni lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča, kmetijska zemljišča uporablja na lastno odgovornost (7. člen ZKZ).«
Toda pozor: vse navedene aktivnosti so dovoljene zgolj na neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih - njive, travniki in druge kmetijske površine, na katerih kmet izvaja kmetijske aktivnosti, pa so obdelovalna kmetijska zemljišča!
V gozdu: 2 kilograma gob in kostanja ter kilogram zelnatih rastlin
V jesenskem času se Slovenci množično podajamo v gozdove, kjer občudujemo jesensko obarvano listje in nabiramo najrazličnejše gozdne plodove, od gob do kostanja in zelišč. Nam sme lastnik gozda prepovedati vstop? »Podobno kot ZKZ tudi Zakon o gozdovih (ZG) v 5. členu določa, da se lastninska pravica na gozdovih izvršuje tako, da lastnik gozda v svojem gozdu dovoli prost dostop in gibanje ter čebelarjenje, lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prostoživečih živali tudi drugim osebam v skladu s predpisi. Rekreativno nabiranje gozdnih plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali je nabiranje za lastne potrebe, podrobneje pa je določeno v Pravilniku o varstvu gozdov; med drugim lahko posamezni obiskovalec gozda v smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe nabere dnevno največ dva kilograma gob in kostanja ter en kilogram zelnatih rastlin.«
Na planinske poti pa je prepovedano omejevati dostop, z eno izjemo
Uporabo planinskih poti določa Zakon o planinskih poteh, so nam sporočili z Ministrstva in pojasnili: »V 7. členu je določilo, da je prepovedano omejevati dostop na planinske poti ter poškodovati, odstranjevati ali uničevati markacije, usmerjevalne table, skrinjice in varovalno opremo, v 16. členu pa, da na planinskih poteh ni dovoljeno postavljati ovir ali zapor. Izjema je postavitev ograd in drugih zapor, ki so potrebne zaradi paše domačih živali. Takšne ograde oziroma zapore morajo biti vidno označene, preko njih pa mora biti omogočen varen prehod, v primeru električne ograde oziroma električnega pastirja pa mora takšna označitev vsebovati tudi opozorilo z navedbo o nevarnosti dotika zaradi možnega električnega udara,« so še sporočili.
