Vsak dan povoženih od 15 do 20 srn in srnjakov
Po podatkih LZS je v Sloveniji vsak dan povoženih med 15 in 20 glavami srnjadi. Med letoma 2010 in 2018 je pod kolesi vozil poginilo 47 tisoč srn in srnjakov, 1359 jelenov, 935 divjih prašičev, 71 damjakov, 48 gamsov, 22 muflonov, 65 medvedov, 34 šakalov in 14 volkov.
Direkcija RS za infrastrukturo je s približno 35 tisoč modrimi odsevniki opremila stebričke ob 420 kilometrih državnih cest. Leta 2016 je za namestitev odsevnikov poskrbel velenjski ERICo Inštitut za ekološke raziskave, vrednost sklenjenega posla je bila dobrih 24 tisoč evrov. Med letoma 2019 in 2021 je imela DRSI pogodbo za namestitev zvočne signalizacije in modrih odsevnikov sklenjeno z Visoko šolo za varstvo okolja Velenje. Vrednost pogodbe je bila 452 tisoč evrov. »Pogodbena dela so vključevala dobavo odsevnikov, namestitev, dvoletno vzdrževanje in monitoring učinkovitosti,« so pojasnili na direkciji. Po njihovi oceni so se odsevniki izkazali kot učinkovita rešitev.
»V primerjavi z letnim povprečjem za štiri leta pred namestitvijo odvračal se je izkazalo, da ta na parkljarje dobro učinkujejo, najbolj na srnjad. Število povoženih parkljarjev je bilo po namestitvi modrih odsevnikov v proučevanem obdobju 2019/20 manjše za 15 odstotkov, povoženj srnjadi je bilo 20 odstotkov manj. V obdobju 2020/21 je bilo povoženih parkljarjev v primerjavi s štiriletnim obdobjem pred namestitvijo odsevnikov manjše za 14 odstotkov, povoženj srnjadi je bilo 16 odstotkov manj. Z monitoringi smo ugotovili, da se je število povoženih parkljarjev, zlasti srnjadi, zmanjšalo. Zato je odsevnike smiselno nameščati predvsem na odseke, kjer prevladuje srnjad, to je v pretežno odprto kmetijsko krajino; tam sta preglednost in vidnost odsevnikov največji.«
Na Lovski zvezi Slovenije (LZS) direkciji glede učinkovitosti odsevnikov prikimavajo, čeprav so lanske številke o povoženi divjadi precej visoke. Lani je zaradi trka na cesti poginilo 4712 srn in srnjakov, skupaj pa 7490 glav divjadi. V letih 2015 in 2016 so bile številke približno enako visoke, sicer pa se iz leta v leto spreminjajo in so prikazane v tabeli.
LZS: Desetodstotno izboljšanje
V LZS so povedali, da se je stanje glede povožene divjadi po namestitvi odsevnikov izboljšalo za približno deset odstotkov. Največji učinek je bil po njihovi presoji v letu 2016, ko je DRSI odsevnike začela nameščati, upad povoženj parkljaste divjadi je bil v primerjavi s prejšnjimi leti 30-odstoten. V obdobju dveh let je bilo zabeleženih nekaj manj kot deset odstotkov trkov. Pomembno je, da večina upravljavcev lovišč, v katerih sta bili nameščeni zvočna in svetlobna signalizacija, ukrep ocenjuje kot zelo spodbuden.
Praviloma beležijo manj povoženj kot prej. Seveda pa noben ukrep, kar velja tudi za modre odsevnike in zvočna opozorila, ne more biti popolnoma učinkovit, zato bo do trka z divjadjo še vedno prihajalo – sploh tam, kjer vlada velik nemir, kjer so prisotni potepuški psi ali pa se gibajo neodgovorni rekreativci, ki sredi noči čutijo potrebo po tem, da z baterijskimi svetilkami zahajajo v življenjski prostor divjadi. Zaradi vsega naštetega je divjad neposredno in nenehno vznemirjena. Zelo pomembno je tudi, da se problematike trkov vozil z divjadjo začne zavedati sleherni voznik – tudi njim so namenjeni modri odsevniki. Zavedati se moramo, da so nameščeni na zelo problematične odseke cest, kjer je velika nevarnost, da pred vozilo zaide divjad. Zato je nujno, da so vozniki na odsekih, ki so opremljeni z modrimi odsevniki, še posebej previdni in prilagodijo hitrost vožnje.
