V drugi polovici septembra bodo območna združenja Rdečega križa začela z razvozom dodatnih 506 ton osnovnih prehranskih izdelkov na območna združenja. »Pričakujemo, da bomo v letu 2022 presegli količino razdeljene pomoči v obliki osnovnih prehranskih izdelkov,« ocenjujejo na Rdečem križu.
Časnik Večer je predstavil zgodbo Mariborčanke, ki se zaradi nizke pokojnine vedno odpravi na Rdeči križ po prehranski paket, ko je do njega upravičena. Ob zadnjem obisku pa je bila zelo razočarana: »Po dveh mesecih sem spet šla na Rdeči križ po prehranski paket. Dobila sem dva kilograma riža, dva kilograma moke, dva paketa špagetov in dve konzervi tunine. To je pomoč za dva meseca?«
»Bolje bi bilo, da bi, če nimajo dovolj pomoči, takrat nič ne dali«
Ob 520 evrih pokojnine in 38 evrih varstvenega dodatka ji pomoč Rdečega križa pride prav, ampak tako skromna ji pusti grenak priokus. »Bolje bi bilo, da bi, če nimajo dovolj pomoči, takrat nič ne dali in bi pomoč delili samo takrat, ko bi je imeli na voljo več, tudi olje in drugo. Taka je pomoč iz evropskih paketov, ki jih delijo, dobila sem jo januarja ali februarja. V paketu so bili še olje, golaž, sladkor, paštete, ribe ... In še pralni prašek dobiš zraven,« pove.
»Delimo tisto, kar imamo. Zdaj delimo to, kar smo nabavili z lastnimi sredstvi in sredstvi občine – moko, fižol, higienske pripomočke – in tudi stvari, ki smo jih dobili z različnimi donacijami – čokolino, cedevito, prelive za testenine. Olja, mleka ni, pričakujemo ju v drugi polovici septembra, ko je predvidena naslednja dobava evropske pomoči,« je za Večer pojasnil sekretar mariborskega Rdečega križa Metod Dolinšek. Po njegovem bi bila alternativa ta, da bi skladišče zaprli in ne bi delili nič. »Tega pa ne moremo narediti iz dveh razlogov: ker ljudje pomoč potrebujejo in ker bi se s tem porušil sistem, ki ga imamo vzpostavljenega. Na ta način namreč na dva meseca ljudem zagotavljamo vsaj nekaj pomoči in vsi pridejo na vrsto, drugače pa bi eni iz pomoči lahko izpadli.« Načina pomoči zato ne bodo spremenili. »Se pa bojim, da je draginja naredila svoje in da bo glede na cene in sredstva, ki so predvidena v proračunu, materialne pomoči manj, razen če bi država za to namenila dodatna finančna sredstva.«
Narašča interes za izredne pomoči
Na območju Centra za socialno delo Maribor je bilo julija 8143 prejemnikov denarne socialne pomoči, to je v primerjavi z enakim obdobjem lani 14 odstotkov manj. Se je pa, ugotavlja direktorica CSD Maribor Marijana Bravc. »V letošnjih poletnih mesecih število vlog za izredno denarno pomoč povišalo. Če primerjam lansko obdobje, od 1. julija do danes, je teh vlog letos v primerjavi z lani za devet odstotkov več. Predvsem je bolj izrazito več vlog v enoti Maribor Center, prav tako v enotah Slovenska Bistrica in Pesnica, medtem ko je v drugih število vlog na ravni minulega leta«.
Do 1. julija je bilo letos 5682 prejemnikom izplačano 2,3 milijona evrov izredne denarne pomoči. Med prosilci za izredne denarne socialne pomoči prevladujejo prejemniki rednih denarnih socialnih pomoči – največ prošenj je za nakup kurjave in plačilo položnic, nekaj je tudi upokojencev z nizkimi dohodki (prosijo za plačilo kurjave) in invalidov (za plačilo stroškov nakupa raznih pripomočkov oziroma prilagoditev za bivanje) ter tudi zaposlenih z minimalnimi dohodki (za pomoč pred začetkom šole). »Letos prosilci vlagajo prošnje za izredno pomoč za nakup kurjave prej kot po navadi, ker jih je strah višanja cen v jesenskih mesecih. Predvidevamo, da bo nadaljnje število vlog odvisno od sprejetih ukrepov države in rasti cen energentov in hrane,« pravi Marjana Bravc.
Rdeči križ večinoma deli le posamezne prehranske izdelke
Rdeči križ Slovenije smo vprašali, kakšna je vrednost prehranskih paketov, ki jih delijo prebivalcem in kaj po navadi vsebujejo. »RKS v največji meri ne razdeljuje prehranskih paketov, pač pa posamezne prehranske izdelke,« so nam odgovorili iz Rdečega križa. Poleg pomoči, ki jo zagotovijo na državni ravni, pa območna združenja Rdečega križa dodajajo dodatne izdelke, ki jih uspejo zagotoviti prek donatorjev.
»Na RKS vrednostno ne ocenjujemo hrane, ki jo ob posameznem prejemu prejme socialno ogrožen posameznik ali družina, saj kot je razvidno, RKS iz Sklada ali Reacta-EU/Covid-19 prejema hrano kot partnerska organizacija, izbrana na javnem razpisu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ali povedano drugače, RKS hrane ne kupuje,« so še odgovorili na Rdečem križu in dodali, da prav tako ne vodijo evidenc o povprečni vrednosti prejete hrane na prejemnika v posameznem letu.
Zaradi draginje ne zmorejo skozi mesec
Humanitarne organizacije zaradi vsesplošne rasti cen še ne beležijo veliko več prosilcev za pomoč, slutijo pa že, da bo jeseni stiska ljudi veliko večja. »Gotovo bo jeseni več prosilcev za pomoč. Že zdaj beležimo porast, ni pa še tako množičen, da bi ljudje stali pred našimi vrati. Po navadi je bilo poletje dokaj mirno, zdaj pa ljudje že nosijo prošnje za pomoč,« o dogajanju na Goriškem pravi sekretarka tamkajšnjega območnega združenja Rdečega križa Neli Skočaj.
Poleg rahlega trenda naraščanja števila prosilcev opažajo še, da si tisti, ki že dobivajo materialno pomoč, želijo, da bi jo dobili pogosteje. Povečalo se je tudi zanimanje za viške hrane, ki jo Rdeči križ dobi v programu donirane hrane. »Ljudje nam povejo, da enostavno ne zmorejo priti čez mesec in da jim zmanjka, ker se je že vse tako podražilo. V preteklosti smo dobili veliko prošenj za plačilo položnic, zdaj pa ljudem že veliko pomeni tudi pomoč v obliki hrane. Če ti ni treba tolikokrat v trgovino, se to pozna,« pravi sekretarka. Najbolj prizadeti so tisti, ki živijo sami, upokojenci z nizkimi pokojninami in invalidi, ki so odvisni od nizkih invalidskih prejemkov.
Tudi v Škofijski karitas Koper še ne opažajo množičnega priliva novih prosilcev za pomoč. »Število prosilcev zaenkrat ostaja enako, so pa zneski na položnicah višji. Potrebe so zaradi tega večje,« opaža Marjana Plesničar, ki spremlja razdeljevanje pomoči. Slovenska karitas zbira namenska sredstva za nakup kurjave, ob začetku šolskega leta pa dobijo družine s šoloobveznimi otroki zvezke in bone za nakup šolskih potrebščin. »To je ustaljena praksa. Ljudem pride ta pomoč zelo prav in so je zelo veseli,« pojasnjuje. Ta pomoč ne gre le brezposelnim, ampak tudi zaposlenim. »Delež ljudi, ki so zaposleni, vendar zaradi prenizkih plač še vedno potrebujejo pomoč, je kar visok.« Kaj bo v naslednjih mesecih, ko naj bi učinki draginje še bolj izničevali plače, si Plesničarjeva ne upa napovedovati. Želi si, da dodatnih potreb po pomoči ne bi bilo, a bolj realno je pričakovati, da se bo število prosilcev povečalo.
Povečuje se število prošenj za denarno pomoč
»V lanskem letu smo imeli več kot 3500 prejemnikov redne finančne pomoči – zgolj za plačilo položnic smo razdelili več kot pol milijona evrov sredstev. Število prošenj se povečuje, velja za vse oblike pomoči, bližajoča se jesen in začetek novega šolskega leta, energetska kriza in energetska draginja ter zvišanje cen osnovnih življenjskih potrebščin in hrane pa nas postavlja pred velike izzive, kako biti odziven na zahtevne razmere in potrebe vseh, ki so pomoči potrebni,« so še dodali na RKS.