Primežu suše niso ubežali niti gorati predeli. V visokogorskih jezerih je malo vode, zaradi majhne količine padavin in dejstva, da o snežni odeji ni ne duha ne sluha že od začetka junija, pa so v planinskih kočah bili primorani uvesti varčevanje z vodo.
Odvisnost od deževnice
V zvezi s stanjem po kočah smo se obrnili na Planinsko zvezo Slovenije. Kot so nam povedali, so najbolj kritične razmere glede zalog vode v planinskih kočah v bližnji okolici Triglava, torej v Triglavskem domu na Kredarici, Domu Planika pod Triglavom in Koči na Doliču, ter "na splošno v kočah, predvsem visokogorskih, ki so odvisne od deževnice".
Letošnja suša vpliva tudi na turizem na območju Julijskih Alp. Marsikje so začasno prepovedali ribolov, prilagoditve pa so bile zaradi nizkega vodostaja potrebne tudi na področju ostalih aktivnosti na vodi. Ker bi se glede na podnebne spremembe takšne razmere v lahko v prihodnje pogosteje ponavljale, se bo na to treba pripraviti, poroča STA.
A ni težava le pomanjkanje padavin, temveč tudi zajem deževnice, saj so "vse bolj pogoste oblike dežja kratkotrajno močnejše padavine, ko pretežni del vode odteče mimo in potenciala padavinske vode ni možno izkoristiti v večji meri", pojasni Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije. "Nekaj koč je v zadnjem času uredilo povečane in prilagojene žlebove, s čimer je močno povečati obseg ujete vode," doda.
Manj tovrstnih težav imajo planinske koče z lastnim izvirom – izjeme so le nekatere višje ležeče koče, kjer je vodostaj izvira močno upadel.
(Iz)viri vode
V Sloveniji je 161 planinskih koč. Po podatkih Planinske zveze Slovenije jih kapnico uporablja 55, torej približno tretjina. Od teh jih nekaj več kot 10 dodatno dovaža vodo s cisternami. Največ koč ima urejen lasten izvir (približno 45 odstotkov), nekatere od njih kombinirajo tudi s kapnico. Dobra petina koč je priključenih na javno vodovodno omrežje.
Varčevalni ukrepi
Pri kočah, ki to možnost sploh nudijo, je prvi varčevalni ukrep ukinitev tuširanja, pojasni Prašnikar, zmanjšan pretok vode ali celo popolno zaprtje vode za osebno higieno obiskovalcev. V kočah, ki imajo rezervno suho stranišče, "zaprejo uporabo sanitarij na izplakovanje".
"Dodatno se zmanjša uporaba vode na minimum za osebje v koči (ponekod so zmanjšali možnost tuširanja za osebje na na primer enkrat tedensko), za splošno čistočo prostorov in kolikor se da pri samem delovanju kuhinje, kar pa ne sme vplivati na higienske standarde. Pri marsikateri koči – predvsem teh, ki so odvisne od deževnice –, so uvedli sistem papirnate oziroma kartonaste posode in pribora za enkratno uporabo, ki ne potrebuje čiščenja z vodo," pove sogovornik in pripomni: "Ob tem obiskovalce planinskih koč pozivamo na strpnost glede zmožnosti in ponudbe v planinskih kočah v tem obdobju splošnega pomanjkanja padavin in vode. In naj si za osebno higieno s seboj prinesejo lastne vlažilne robčke. Ob tem pa velja, da svoje smeti odnesimo s seboj v dolino."
Med skrajnimi ukrepi je dovoz vode s helikopterjem. Kje bi to lahko bilo najprej potrebno? "Če bo potrebno, bo to v omenjenih kočah, ali opcijsko še v kateri od visokogorskih koč. Tudi za koče, kjer transport robe poteka s tovornimi žičnicami, nekateri razmišljajo o skrajnem ukrepu dovoza vode s pomočjo žičnice," resnost razmer v nekaterih planinskih kočah oriše Prašnikar.
