Novice Svet24

Suho kmetovanje
Sistem ekstenzivnega kmetijstva dopušča pridelavo kulturnih rastlin brez namakanja na območjih z malo padavinami. Suho kmetovanje obsega ohranjanje vlažnosti prsti s pokrivanjem, vzdrževanje kultivirane površine z navzkrižnim oranjem, obdelovanje zemlje po dežju in odstranitev vsega plevela, ki bi utegnil odvzeti del vlage.

Eden največjih onesnaževalcev okolja je živinoreja. Da so spremembe življenjskih navad nujne, se strinjajo mnogi, a od besed očitno težko preidemo k dejanjem. Na precej negodovanja je pred časom naletela izjava predsednika vlade Roberta Goloba, ki je v luči podnebnih sprememb med drugim izrazil potrebo po zmanjševanju uživanja mesa. Je to eden od korakov v pravo smer?

Poleg tega, da živinoreja predstavlja eno največjih gospodarskih panog, je tudi največja uporabnica zemeljskega površja, prav tako je velika porabnica vode in onesnaževalka zraka. Živinoreji je namenjenih 45 odstotkov kopenske površine, največ v obliki kmetijskih površin za gojenje žit in pridelavo živalske krme. Najnovejše raziskave uglednih ameriških univerz Harvard in Oxford navajajo, da delež k izpustom toplogrednih plinov s strani živinoreje zadnja leta skokovito narašča, predvsem zaradi naraščajočega števila prebivalstva in posledično vse večjih potreb po hrani.

»Vsi govorimo o podnebnih spremembah. Kmetijstvo je zelo pomemben dejavnik. Poraba mesa je prevelika. Če bi se enkrat ali dvakrat na teden odrekli mesu, bi lahko v kratkem času rešili pomanjkanje krmil za živinorejo v Sloveniji. A kmetov pri tem ne smemo pustiti na cedilu. S subvencijami jih moramo ustrezno preusmeriti iz živinoreje,« je pred časom dejal premier Robert Golob in s tem v javnosti dvignil kar nekaj prahu.

»Živinoreja je pri nas bolj koristna kot škodljiva«

Andraž Purg – GrupA

Da je živinoreja v Sloveniji trajnostno usmerjena, je poudaril direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, zato je po njegovem mnenju bolj koristna kot škodljiva. Ob tem se sprašuje, kateri bodo alternativni viri hrane in ali bodo res manj obremenjujoči za okolje.

Prvi mož Celjskih mesnin v živinoreji pričakovano prepoznava več prednosti kot slabosti. »Slovenija ponuja dobre razmere za živinorejo, ima veliko travinja, zato je ta kmetijska panoga pri nas trajnostna in ekstenzivna. Zakaj nihče ne govori o tem, da prispeva k dodatnemu ustvarjanju kisika? Če trave ne bi kosili oziroma je ne bi jedla živina, bi nehala rasti že v zgodnjih pomladnih mesecih, potem bi olesenela in proces fotosinteze bi se ustavil. V nekaterih deželah travinja zagotavlja celo več kisika kot gozdovi,« je poudaril.

Ob tem je opozoril tudi na bistveno večjo kalorično vrednost mesa v primerjavi z zelenjavo, kar je pomembno z vidika transporta: »Če želimo potrošnikom zagotoviti enako kalorično vrednost zelenjave in mesa, mu moramo pripeljati 15 tovornjakov zelenjave in le en tovornjak mesa. Več je prevozov, večja je obremenitev okolja. In glede na šibkejšo kalorično vrednost zelenjave bi se njena proizvodnja morala povečati vsaj za desetkrat. Mislite, da bo proizvodnja te hrane brezogljična? Tudi za gojenje zelenjave potrebujemo precejšnje količine vode, pokrite nasade je treba ogrevati. Hlevi ogrevanja ne potrebujejo. Ob tem si upam trditi, da letalo, ki leti nad Atlantskim oceanom, pusti večji ogljični odtis kot slovenska živinoreja v celem letu.«

Prehranski lobiji

Po mnenju direktorja Celjskih mesnin je ključno vprašanje, kako prehraniti sedem milijard ljudi, pri čemer naj bi število do leta 2050 naraslo na deset milijard. Prehranska industrija je zelo dobičkonosna, zato so v ozadju ostri boji med ogljikohidratnimi in beljakovinskimi lobiji.

»Zagovarjam uravnoteženo prehrano, potrebujemo tudi beljakovinska živila. Človeštvo še ni izumilo, kako iz trave ustvariti hrano. Prežvekovalec je tisti, ki iz travinja ustvari beljakovine – mleko in meso. Tu in tam zasledim navedbe različnih študij, da pogosto uživanje mesa in mesnih izdelkov škodi zdravju. Ali kdo tudi preverja verodostojnost tovrstnih študij? Jaz dvomim vanje. Zame je največji dokaz, da meso ni škodljivo, moja 94-letna mama, ki že vse življenje uživa meso dvakrat na dan. Dobro se počuti, še vedno vozi avto,« je dejal Krivec.

Standard ljudi v državah tretjega sveta se izboljšuje, zato poraba mesa v svetu narašča, še posebej skokovito na Kitajskem. V Sloveniji po zadnjih podatkih letno zaužijemo od 85 do 90 kilogramov rdečega in belega mesa ter mesnih izdelkov na prebivalca, kar je evropsko povprečje. V Španiji je poraba mesa bistveno višja, kar 130 kilogramov na prebivalca letno.

Kako naprej?

Po mnenju direktorja Krivca moramo v kmetijstvu izkoristiti vse danosti. »A ne v smeri intenzivnosti, ampak ekstenzivnosti. Pri živinoreji bo treba še več pozornosti nameniti trajnostnim vidikom. Pri zagotavljanju varne in zadostne preskrbe s hrano bo imela vse večjo vlogo tudi razvijajoča se tehnologija. Predvsem mora kmetijska politika pripraviti jasno vizijo, kakšno kmetijstvo želimo razvijati v Sloveniji. Sploh želimo ohranjati tradicionalne kmetije?«

»Spoštljivo do narave in človeka«

Stanko Valpatič, kmet z Ostrožnega pri Ponikvi, zagovarja principe miroljubnega kmetijstva. To je kmetijstvo brez živinoreje, je prijazno in spoštljivo do ljudi, živali, rastlin, voda in podnebja ter diha v sozvočju z naravo in zagotavlja najboljšo prehransko varnost, je poudaril.

Pri miroljubnem kmetijstvu se kmetje učijo začutiti in spremljati potrebe polj in rastlin ter spoštovati vse življenjske oblike. »Rodovitna zemlja je velik živ organizem z nešteto mikroorganizmi. Življenje v zemlji moramo varovati s pravilnim pristopom in pazljivim obdelovanjem zemlje. Žal pri klasičnem kmetijstvu umre veliko živali zaradi kemije, strupov ter nenačrtovane in napačne strojne obdelave zemlje,« je povedal Stanko Valpatič, ki se miroljubnega kmetijstva uči iz dneva v dan.

Prehranska varnost

Način kmetovanja je način življenja. Način miroljubnega kmetovanja je način miroljubnega, sočutnega in zdravega življenja. »Rezultati mojega večletnega prijateljskega sodelovanja z naravo so počasi vidni. Na naših poljih smo vzpostavili življenje, ki rastlinam omogoča zelo dobre razmere za rast in razvoj. Tako pridelane poljščine in zelenjava so kakovostna in zdrava hrana za ljudi. Zato sem prepričan, da je prav miroljubno kmetijstvo najboljši model prehranske varnosti in zaščite narave, ki je primerna tudi za velike obdelovalne površine, torej za lokalno in globalno kmetijstvo,« je dejal Valpatič, ki ima vrata svoje kmetije na Ostrožnem pri Ponikvi odprta ob sobotah dopoldne. Obiskujejo ga ljudje, ki podpirajo njegov način kmetovanja, in pri njem kupujejo sezonsko zelenjavo ter izdelke Vege & Dobro.

Dreamstime

Zgrešene subvencije?

Stanko Valpatič je poudaril, da danes ni več skrivnost, kako velike izgube prinaša trenutna svetovna kmetijska politika. »Strokovnjaki zasebne ameriške univerze Cornell so ocenili, da je delež izgube kar 125-odstoten. Te izgube plačujemo tudi slovenski davkoplačevalci, saj evropske subvencije znašajo desetine milijard. Ob tem stroškov zaradi uničenega okolja in načetega zdravja prebivalstva sploh ni mogoče oceniti. Velike kmetije z veliko živalmi so dobile precejšnje vsote denarja. Zaradi takšnih subvencij propadajo manjše kmetije, v zadnjih desetletjih naj bi jih v Sloveniji propadlo 20 tisoč. Vemo, da so manjše kmetije veliko prispevale k lokalni samooskrbi, ki je zelo pomembna. Ste sploh kdaj pomislili, kakšno hrano kupujemo v velikih trgovinah, od kod prihaja, kako in kdo jo prideluje ter predeluje? Bo to šlo v nedogled? Vsa ta zgrešena dejanja so v skladu z načrti multinacionalk in milijarderjev, ki usmerjajo svetovno in evropsko kmetijsko politiko.«

Ukrepanje je nujno

Po mnenju kmeta Valpatiča bi bilo treba ukiniti subvencije za kmetijstvo, ki uničuje okolje in vode. Predlaga, da bi ta davkoplačevalski denar namenili kmetijam kot pomoč pri prehodu v ekološko kmetijstvo brez živinoreje.

»Že skoraj 30 let govorim in pišem o okoljskih temah. Izhajam iz svojih izkušenj. S pozivi in opozorili se obračam na pristojne ustanove. Tudi predstavnikom vlade sem večkrat pisno posredoval najrazličnejše predloge za spremembe. A odzivov nisem nikoli prejel. Čas teče in vsi iz leta v leto bolj občutimo neugodne podnebne posledice. Ukrepati bi bilo treba že včeraj,« je dejal Valpatič.

»Uživanje mesa naj bo zmerno«

Osebni arhiv

Po mnenju strokovnjakinje za prehrano Mojce Cepuš je zmerno uživanje mesa dobro za telo, saj je vir beljakovin, ki so nujne za rast in obnovo organizma. V mesu najdemo tudi jod, cink, esencialne maščobe in veliko vitaminov. Ob tem opozarja predvsem na škodljivost predelanih mesnin za naše zdravje. Mojca Cepuš zagovarja uživanje majhnih količin mesa, do 500 gramov na teden. Poudarila je, da uravnotežena prehrana temelji na zelenjavi, sadju, stročnicah, žitih in oreščkih. Postregla je z izsledki nekaterih raziskav o posledicah uživanja mesa in predelanih mesnih izdelkov. Dejala je, da v raziskavah skoraj ni razlike med mesom iz industrijske živinoreje in domačim mesom, kot ga lahko še razmeroma preprosto dobimo v Sloveniji.

Prezgodnja smrt?

Leta 2009 je ameriški nacionalni Inštitut za rakava obolenja (National Cancer Institute) v Ameriki razkril rezultate študije, ki je trajala deset let in v katero je bilo vključenih približno 550 tisoč ljudi.

Pri tistih, ki so pojedli največ predelanih mesnin, približno 22 gramov na dan, je obstajalo večje tveganje za prezgodnjo smrt.

Študija, ki je bila objavljena v reviji British journal of cancer, govori o tem, da imajo ljudje, ki pojedo več rdečega in predelanega mesa, večjo možnost, da bodo oboleli za rakom trebušne slinavke. V primerjavi s posamezniki, ki ne uživajo mesa, se z vsakimi zaužitimi 50 grami predelanih mesnin na dan poveča verjetnost obolelosti zaradi raka na trebušni slinavki za 19 odstotkov. Ta odstotek naj bi veljal za moške, pri ženskah pa niso prišli do jasnih zaključkov.

Tudi iz Harvard school of public health redno poročajo o različnih učinkih rdečega in predelanega mesa na zdravje. Posebej to velja za ljudi, ki pogosto uživajo salame, paštete ali hrenovke. Pri ljudeh, ki pojedo več rdečega mesa, obstaja večje tveganje, da bodo umrli zaradi srčno-žilnih bolezni. Če za vir beljakovin v prehrani uporabljamo stročnice, sojo in oreščke, zmanjšamo tveganje za prezgodnjo smrt, še navajajo raziskave, ki jih je povzela Mojca Cepuš.

Kemični dodatki

Kot je povedala, je rdeče meso na slabem glasu zaradi visoke vsebnosti nasičenih maščob, ki so povezane z nastankom civilizacijskih bolezni. Predelane mesnine so na slabem glasu zaradi slabše kakovosti in manjše vsebnosti mesa v izdelkih ter aditivov oziroma kemičnih dodatkov. »Med anorganskimi aditivi, ki jih dodajajo mesnim izdelkom, so nitrati, nitriti in fosfati. Nitriti in nitrati (E 249–252) skrbijo za barvo in aromo izdelka, prav tako zavirajo razvoj bakterij. Ker gre za dodatke, ki lahko v večjih količinah zelo škodujejo našemu zdravju, mora biti na deklaraciji vedno označeno, kateri kemični dodatki so v izdelku. Nekateri znanstveniki jih uvrščajo med rakotvorne. Fosfati so emulgatorji, kar pomeni, da povežejo vodo in maščobe. Pogosto jih proizvajalci dodajo v izdelke, da lahko v njih povečajo količino vode, s čimer povečajo izdelek in ga prodajo dražje od njegove vrednosti,« je pojasnila nutricionistka.

Mesnim izdelkom dodajajo tudi askorbinsko kislino (E300) ali vitamin C, ki velja za varen dodatek. Skrb vzbujajoči dodatki so glutaminska kislina, glutaminati ali MNG, E620, E621, E622 in karagenan E407.

Karagenan pri laboratorijskih živalih povzroča raka na prebavilih. MNG povezujejo z različnimi zdravstvenimi tegobami, kot so trd vrat, glavobol in slabost. Različne raziskave o učinkih aditivov v živilih sicer še potekajo.