Rajko Janša s pomočjo kadrov SDS in spremembo občinskega prostorskega načrta do hiše

Kako je podjetniku Rajku Janši, bratu nekdanjega predsednika vlade, brez kazni uspelo na črno zgraditi hišo in več drugih objektov.

Primož Lavre

Ko vlada Janez Janša, njegovemu bratu Rajku Janši (na fotografiji) cvetijo posli.

Občina Grosuplje, ki jo obvladujejo kadri SDS, je v zadnjih desetih letih podjetniku Rajku Janši, bratu predsednika stranke, kar dvakrat omogočila legalizacijo črne gradnje.

To je v obeh primerih storila s spremembami občinskega prostorskega načrta, razkrivajo dokumenti, ki so jih pridobili in analizirali v uredništvu Necenzurirano.si:

– Prvič je šla občina Rajku Janši na roke leta 2013, ko je njegovo zemljišče v naselju Plešivica pri Žalni določila za zazidljivo. S tem mu je omogočila legalizacijo hiše, ki jo je na takrat še kmetijskem zemljišču zgradil leta 1992, gradbena inšpekcija pa jo je tri leta pozneje označila za črno gradnjo.

– Drugo darilo Občine Grosuplje pa je Rajko Janša dobil leta 2019, ko mu je nov prostorski načrt omogočil še legalizacijo garaže, nadstrešnice in opornega zida. Gradbeno dovoljenje za te objekte je dobil februarja letos – še na podlagi starega gradbenega zakona.

V tem času je bil župan Grosuplja Peter Verlič, dolgoletni član SDS, ki prihaja iz Slovenskih železnic (SŽ). Občinsko upravo, ki ima glavno besedo pri nepremičninski ureditvi občine, pa je vodil Dušan Hočevar, predsednik lokalnega odbora stranke in dolgoletni zaupnik Janeza Janše. Pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami je nekaj časa vodil tudi volilni štab prvaka SDS, ki je kandidiral v okrajih Grosuplje in Ivančna Gorica.

Inšpektorji se 17 let niso zganili, dokler zemljišča niso postala zazidljiva

Plešivica pri Žalni je domača vas družine Janša, ki šteje 170 prebivalcev. Med njimi je tudi Rajko Janša, ki je tam pred natanko 30 leti postavil hišo, ki ima 500 kvadratnih metrov površine. Kmalu zatem, leta 1995, je urbanistična inšpekcija ugotovila, da gre za nelegalno zgrajen objekt in z odločbo naložila njegovo odstranitev. Toda do rušenja nikoli ni prišlo. Postopek iz neznanega razloga »ni bil nadaljevan«.

Čeprav so inšpektorji takrat prepovedali tako priključke kot hišno številko, so priključki (električni, vodovodni in telefonski) nemoteno delovali. Še več, ob hiši so zrasli novi objekti. Na sosednjih zemljiščih, ki so bila opredeljena kot kmetijska, je Rajko Janša zgradil še garažo, nadstrešnico in oporni zid. Kdaj je to naredil, ni povsem jasno. Sodeč po preteklih satelitskih posnetkih, se je to zgodilo med letoma 2006 in 2011. Kljub temu inšpektorji niso ukrepali. Ko so jih o tem spraševali novinarji, so odgovorili, da so »v fazi ugotavljanja oziroma dokazovanja dejanskega stanja«.

Posnetek zemljišča Rajka Janše, na katerem še ni bilo nadstreška.

Današnji posnetek zemljišča Rajka Janše, na katerem so na severnem delu vidni tudi objekti, ki so bili dolgo časa označeni kot črna gradnja.

Na inšpektoratu so mlini mleli ravno dovolj počasi, da je Občina Grosuplje, ki je v vmesnem času dobila župana iz vrst SDS, spremenila prostorske akte in vidnemu članu te stranke omogočila legalizacijo črne gradnje. Nov občinski prostorski načrt je začel veljati 13. februarja 2013, za izdajo gradbenega dovoljenja pa je Rajko Janša prvič in edinkrat zaprosil le teden dni pozneje.

Toda namembnost se je spremenila le pri zemljišču, na katerem stoji hiša, ne pa tudi na sosednjih, na katerih so drugi na črno zgrajeni objekti. Na njihovo legalizacijo je moral Rajko Janša čakati do leta 2019, ko je prišlo do novih sprememb občinskega prostorskega načrta. Z njimi je občina spremenila namembnost številnih zemljišč iz kmetijskih v zazidljiva. Eno od teh je bilo tudi zemljišče v lasti Rajka Janše.

Na Upravni enoti Grosuplje so pojasnili, da je bila zahteva za legalizacijo objektov na zemljišču Rajka Janše vložena 5. januarja letos. V slabem mesecu dni so ji ugodili in 3. februarja izdali »dovoljenje za objekt daljšega obstoja«. Kot smo razkrili, so s spremembo prostorskega načrta zazidljiva postala tudi zemljišča, ki sta jih podedovala Janez Janša in njegova sestra Anica Jovan, ki jih je konec lanskega leta prodala nečaku Žanu Janši, sinu Janeza Janše.

Nekateri objekti so glede na prostorski načrt Občine Grosuplje iz leta 2013 stali na kmetijskih (zeleno obarvano), in ne stavbnih zemljiščih (rumeno obarvano).

Ko je občina leta 2019 spremenila prostorski načrt, so bila naenkrat vsa zemljišča Rajka Janše zazidljiva. Pa tudi sosednja, ki so v lasti Janeza Janše in Anice Jovan.

Ko SDS dobi župana, občina začne kupovati poslovna darila pri Rajku Janši

Ko je Občina Grosuplje spreminjala namembnost zemljišč članov družine Janša, so ti poslovno sodelovali z občino in njenimi podjetji. Že ves čas, odkar je Janez Janša pomemben igralec na domačem političnem parketu, se namreč Rajko Janša ukvarja s prodajo poslovnih daril. Posel mu najbolj uspeva v času, ko je na oblasti brat. Med njegovimi strankami pa so številna državna in občinska podjetja.

Tako je leta 2011 izdal prvi račun v višini 2800 evrov tudi Občini Grosuplje. To je bilo le nekaj mesecev po prelomnih lokalnih volitvah. Dolgoletni župan Janez Lesjak, ki je vladal tudi s podporo danes propadle LDS in stranke SD, se je leta 2010 upokojil. Za izpraznjeni položaj se je vnel hud boj, v katerem je za pičlih 58 glasov zmagal SDS-ov kandidat Verlič. V dobrih dveh letih je podjetje Rajka Janše z občino ustvarilo skoraj 24.000 evrov prihodkov.

Veliko uspešnejše je bilo podjetje Empis, ki ga prav tako obvladuje Rajko Janša. V osmih letih je od občine prejelo okoli 59.000 evrov, od javnega komunalnega podjetja Grosuplje pa že 126.000 evrov. Ko je Janez Janša še tretjič prevzel vodenje vlade, se je to poznalo tudi na poslovanju Empisa. Ta je v času slovenskega predsedovanja svetu EU ministrstvu za zunanje zadeve pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS) prodal za skoraj 100.000 evrov protokolarnih daril.

Podjetje Empis je od leta 2014 z javnimi naročniki ustvarilo za več kot 700.000 evrov poslov. Največji naročniki prihajajo iz Grosuplja.

Pomemben za družinsko ekonomijo Janeza Janše

Rajko Janša ni služil samo s prodajo poslovnih daril, ampak tudi svojih podjetij. V času prve Janševe vlade je najprej prodal podjetje Promart Design. Za 1,15 milijona evrov, kar je bilo po izračunih precej več od njegove dejanske vrednosti, ga je kupilo luksemburško podjetje Falcone. Takrat ga je lastniško obvladoval Franci Zavrl, nekdanji lastnik agencije Pristop.

Domala identičen posel je Rajku Janši uspel pet let pozneje, ko je Janez Janša še drugič vodil vlado, le da je bil takrat Promart Design kupec njegovega podjetja Atacama. A Rajko Janša je od 1,2-milijonske kupnine prejel le 500.000 evrov, preostanek pa je moral izterjati po sodni poti. Zadnji obrok v višini 700.000 evrov je zapadel julija 2013. Pri njegovem (ne)izplačilu je morda pomemben podatek, da je moral Janša štiri mesece pred tem zapustiti položaj predsednika vlade.

V vsem tem času je bil Rajko Janša ključnega pomena pri dokazovanju izvora premoženja Janeza Janše. Ta je leta 2012 na zaslišanju pred Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) med osebami, ki so mu posojale večje vsote denarja, eksplicitno omenjal le brata. Rajko Janša mu je tako za nakup stanovanja na Mesarski cesti v Ljubljani in avtomobila znamke volvo ter za plačilo sodnih taks skupaj »mogoče posodil« najmanj 48.000 evrov. Ali in kdaj je Janez Janša bratu sploh vrnil ta denar, ostaja neznanka, prav tako druge podrobnosti denarnih tokov med bratoma.