Številni kazalniki zdravja so na zahodu države bistveno boljši kot na vzhodu, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o zdravju po občinah in regijah ter podatki Statističnega urada RS (SURS). Samo nekaj primerov: na zahodu države je pričakovana življenjska doba za tri leta daljša kot na vzhodu, na vzhodu je več koriščenja bolniškega staleža, sladkorne bolezni in nekaterih srčno-žilnih bolezni ter duševnih motenj.
»Kronične nenalezljive bolezni so v naši pomurski regiji pogostejše kot drugod, k temu prispevata tudi slabši socialno-ekonomski položaj in z zdravjem povezan vedenjski slog (prehrana, telesna dejavnost, udeležba v presejalnih programih, kajenje ...). Zdrav življenjski slog in zdrave navade so ena izmed najpomembnejših determinant,« je podatke o razlikah v zdravju med prebivalci vzhodnega in zahodnega dela države komentiral predstojnik murskosoboške izpostave NIJZ Martin Ranfl.
Christos Oikonomidis iz mariborske enote NIJZ je dodal, da podravska in pomurska regija ustaljeno izkazujeta nekoliko slabše zdravstvene kazalnike v primerjavi z zahodnim delom države. »Zdravstveno stanje posameznika je med drugim odvisno in tesno povezano s socialno-ekonomskimi dejavniki (raven izobrazbe, zaposlitveni status oziroma možnost zaposlitve, dohodek, bivalne razmere). Našteti dejavniki se na vzhodnem in zahodnem delu države precej razlikujejo in posledično močno vplivajo na zdravstvene kazalnike oziroma zdravje posameznika.«
Zdravje v povezavi s prehrano
Na NIJZ so navedli, da bi lahko bila slabše zdravje na vzhodu in s tem krajša življenjska doba povezana tudi z različnimi vzorci oziroma načini prehranjevanja. Sredozemska kuhinja je manj kalorična in bolj raznovrstna, po oceni strokovnjakov z NIJZ tudi najbližja optimalnemu modelu prehranjevanja. Tradicionalna hrana na vzhodu države je težja, z več maščobami, kar pomeni večje tveganje za razvoj številnih bolezni. Načini prehranjevanja so povezani tudi s tradicijo: na vzhodu države je več poljedelstva in živinoreje, v preteklosti so ljudje za delo potrebovali tudi »močnejšo hrano«.
Nedvomno na zdravje vpliva tudi (ne)zdravo okolje
Poizvedovali smo tudi, ali morebiti na slabše zdravje in krajšo življenjsko dobo na vzhodu države vpliva z nitrati in pesticidi obremenjena podtalnica (Pomurje, Podravje, Savinjska dolina). Pri odgovoru na to vprašanje so se na NIJZ vrteli kot mačka okoli vrele kaše. Na mariborski izpostavi so povedali, da pri njih strokovnjaka za področje zdravstvene ekologije nimajo, napotili so nas na murskosoboško regijsko enoto in centralni nacionalni inštitut v Ljubljani, kjer so med sodelavci tudi strokovnjaki za to področje. Predstojnik murskosoboške enote Ranfl je dejal, da pri iskanju vplivov na zdravje ne gre zanemariti neposrednega vpliva okolja. Tudi na nacionalni enoti NIJZ so pritrdili, da lahko onesnaženo okolje, v našem primeru podtalnica, vpliva na zdravje. »Okolje in okoljska tveganja prav tako prispevajo k razlikam med regijami. Zdravstveno stanje posameznikov je kompleksen proces, pri katerem ne moremo ovrednotiti vpliva posameznega dejavnika, zato lahko zaključimo, da s spremembo življenjskega sloga v bolj zdrave izbire, redno udeležbo v preventivnih programih in s skrbjo za boljše okolje lahko izboljšamo zdravstveno stanje prebivalcev.«
